Agonija zakoncev Cerar: porušili hišo, v kateri sta živela 60 let

V Sloveniji je nered v ZK. Vsak je lahko v zemljiško knjigo pripisal kar je hotel, ker so bile bukle javno dostopne vsem. Brez nadzora si listal in kaj pripisal, potem te pošljejo pa na pravdo. Ravno tako je neurejeno na Sodišču pri razpisu izvršb nepremičnine na dražbi. Sodišče prodaja nekaj kar je zasedeno z ljudmi in stvarmi z nedoločenim časom posesti.Potem pa kupca pošljejo v pravdo, ki traja tudi 10-15 let. Nedopustno in za to delo, želijo višjo plačo. Njih ne zanima kje bo kupec živel z družino teh 10-15 let.

Živela poštena Slovenska pravna država, ki upošteva samo eno "udri po siromaku", kajti bogatim si ne upajo niti pisemca poslati, kaj šele kaj zrušiti.

N spetu sem našla članek z naslovom: Ministrstvo za okolje popravilo krivico, ki je Cerarjevim skoraj zrušila dom, objavljen 6. septembra 2008, odvetnik g. Franc Matoz. Vam znano?

Včeraj se je BOLJE malo malo zavajal. Navedel bom podoben primer, kjer je lastništvo med dvema bilo neurjeno. To je bilo med dvema bratoma. Namreč eden izmed njijuu je trdil, da je lastnik še enega deleža. na njegovi polovici nepremičnine. Drugi brat je prodal svoj del nepremičnine, čeprav ni bilo rešeno lastništvo in vpisano v Zemljiško knjigo. Ta, ki je prodal je normalno sklenil kupoprodajno pogodbo in pozor. Ta brat ni ukrepal in blokiral kupoprodajni posel. Še več vložil je tožbo zoper nove kupce in tožbo izgubil, ker je se šel pasivno aktivnost. Namreč on je vedel, da je spor in bi moral ukrepati. Vedel pa je tudi, da nima prav. Zato ni vložil in mislil, da bo dosegel preko kupcev. Zakaj to pravim. Spor v tem priemru je sila sumljiv, saj niso ukrepali zoper prodalaca, če so imeli prav. Torej so vedeli, d av tožbi zoper domnevnega prodajlca in domnevnega lastnika niso ukrepali zato, ker so nekaj prirkivali. SOčasno pa so vedeli in blokirali kupca pri dosegu svoje pravne varnsoti. Še več celo dogaja se, da nekdo poskušpa doseči sodno varstvo zlorabi institut geodetske izmere tako,da prestavi mejne točke tam, kot mu paše. Ta način je zelo poznan v Osrednji Sloveniji, kjer mejne toček po izmera premikajo in določajo kar po domače. Pustimo kaj govori uradni podatek. Namreč cel oso priemri izigravanja kupnih podogb tako, da kupi nek del in potem z izmerami mu v bistvu razveljavljajo kupno pogodbo. To svinjarijo se lotevajo nekateri in potem ko se jih dobi pa se sklicujejo na geodetske izmere. Generalno pa nastane problem pri sedanjem stanju prenosa v digitalno obliko saj matematično ne gre površina skupaj ali pa je izmera zelo sumljiva in sporna. Potem pa se frizira na način, da navadno kompenzirajo napake pri tistem, ki je starejši lastnik ali pa so navadno tiho in so mirni in pošteni ljudje. Kompenziajo se napake tudi do 30% površine nepremičnine seveda v škodo prej navedenih. To je javna skrivnost in to vemo vsi, kateri vidimo te lumaprije. Zato me čudi trditev, da se ne toži tistega, ki je to prodal ampak kupca.

komentator Bolje: glede na to, da trdite, da sta Cerarjeva hišo (nekoč gostilno) kupila od osebe, ki jo je imela v zakupu, mene zanima sledeče: Ali obstaja kupoprodajna pogodba iz leta 1964, na podlagi katere so ta objekt kupili Cerarjevi starši (on ne, ker je bil tedaj star največ do 18 let)? In ja, velika verjetnost je, da so te osebe že mrtve in mrtvi ne govorijo. Niti tega niste navedli, kakšen odnos je bil med dejanskimi lastniki in upraviteljem oz. zakupnikom gostilne, da se je ta odločil jo prodati? Je bila posredi kakšna posoja denarje, ki jo dejanski lastniki niso vrnili upravitelju gostilne, torej prodajalcu objekta? Ali je bila nepremičnina v preteklosti mogoče razdeljena med otroci prvotnega lastnika, prepisi pa niso bili narejeni? Ali je bil objekt zaradi izposoje denarja odstopljena prodajalcu gostilne? Vsekakor zadeve so se dogajale pred letom 1964 in Cerarjevi so bili zavedeni s prodajo! To, da Geodetska ne more popraviti svoje napake, pa je samo nakladanje. Pri nas sem 20 let staro napako geodetske uredila brez tožarjenja in ohranila dobre soseske odnose. Je pa res, da so na geodetski imeli vse podpise, izjave......samo vpis ni bil izveden. Za nameček, pa so vsi ti, ki so dali izjave in podpise, v tem času umrli. Veliko je pripomoglo tudi to, da sem ozadje poznala dobro.

Novinarji spet prikazujejo kot zrtve, ampak je novinar prisel do bistva? Je raziskal primer? Nasel dokaz kdo ima prav?

Te pa pravijo kak so samo ti na vrhu "grozni". Pri malih ljudeh se začne, ki zaradi pohlepa uničijo soseda recimo v tem primeru. Hujši smo od živali.

Takole je bilo (avtor je svetovalec Vrhovnega sodišča, objavljeno je bilo v Dnevniku že pred 10 leti): "Iz vsebine pravnomočne sodne odločbe Okrajnega sodišča v Kamniku, na podlagi katere je bila odrejena deložacija in ki bi jo po mojem mnenju kot predpogoj za kakršnokoli komentiranje zadeve moral prebrati katerikoli od poročevalcev, ne izhaja, da bi v zadevi šlo za kakršnokoli relevantno napako na strani zemljiške knjige ali geodetov. Vse tovrstne navedbe so bile v predhodnih postopkih že preverjane in upoštevane, zato jih ocenjujem predvsem kot nekritično povzemanje trditev ene od strani v postopku, ne glede na njihovo dejansko resničnost ali relevantnost. Resnica se spozna šele, ko se sliši druga plat zvona. Kratek povzetek odločbe se namreč glasi: Cerarjevi so leta 1964 kupili hišo od osebe, ki ni bila lastnik zemljišča, temveč zgolj upravljalec objektov na zemljišču (recimo ji prodajalec). Prodajalčeva pravica upravljanja je nastala leta 1932, ko so predniki nasprotne strani Cerarjevih (recimo jim lastniki) s prednikom prodajalca sklenili zakupno (najemno) pogodbo. Zgodila se je vojna, sistem se je spremenil, objekti pa so nadaljevali svojo usodo gostinskih lokalov, dokler jih ni leta 1964 prodajalec prodal Cerarjevim. Cerarjevi so lokal preuredili v stanovanjsko hišo, a se v zemljiško knjigo nikoli niso vpisali, niti se niso mogli. Prodajalec jim je namreč prodal nekaj tujega. Zemljiškoknjižni lastniki zemljišča so ves čas ostali isti. Kot je izpričano, so Cerarjevi že ob nakupu leta 1964 vedeli, da je zemljišče v tuji lasti, a se jim je to verjetno zdelo postranska stvar. Sodni postopki med njimi in upniki so se začeli že v zgodnjih osemdesetih. Ocenjujem, da so toliko časa trajali tudi zato, ker upniki niso hoteli Cerarjevih na vrat na nos vreči iz doma in se jim tudi ni mudilo. Presojalo se je vse vidike, tako priposestvovanje kot pravico graditelja na tujem zemljišču. Odgovor, skladno z zakonodajo, je bil jasen. Cerarjevi so na tuji zemlji in imajo zgolj morebiten obligacijski zahtevek. Zadnja odločba je postala pravnomočna leta 2000, tako da je lahko stekla izvršba, ki pa je bila v korist Cerarjevih večkrat preložena. Zadnji rok je nedavno tudi sprožil vse omenjene odzive. Prispevki na več mestih citirajo g. Cerarja, da zahteva od sodišč samo ugotovitev dejanskega stanja. Sodišča so pri tem vezana na zakone, pogoj za zemljiško lastnino pa je v Sloveniji že 250 let, od Marije Terezije dalje in kljub vmesnemu obdobju socializma, njen vpis v zemljiško knjigo. Do tega pa ni prišlo, ker, ponavljam, Cerarjevi objekta niso kupili od lastnika zemljišča, lastnik pa je slej ko prej želel svoje nazaj. Glede na dejansko spornost in konfliktnost vprašanj, ki se znajdejo pred sodišči, se da iz vsake zadeve narediti odmevno zgodbo. Tovrstni prispevki praviloma nekritično povzemajo zatrjevanja ene od strani v postopku zgolj zato, da nastane odmevna zgodba ali cela serija le-teh, in očitno smo temu priča tudi v tem primeru. Z lahkoto si predstavljam tudi zgodbo, napisano z druge strani: Kljub desetletje pravnomočni odločbi lastniki na stara leta zaradi počasnosti izvršbe še vedno ne razpolagajo s svojim premoženjem! Nezadovoljstvo ene od strani v postopku je skorajda po pravilu posledica sodne razrešitve vsakega spornega razmerja. Pri tem je treba upoštevati, da je to bilo konfliktno (in v večini primerov čustveno nabito) že dolgo, preden je prošnja za njegovo razrešitev skladno z zakonodajo sploh prišla pred sodišče. A na koncu lahko zmaga le ena stran. Včasih se takšni primeri zgodijo preprosto zato, ker se določena ponudba zdi skoraj predobra, da bi bila resnična. Najpogosteje tudi je! A ljudje smo po naravi takšni, da krivdo za lastno malomarnost ali napake bližnjih, če se le da, radi zvračamo na druge. Potem lažje živimo sami s seboj, drugi pa itak nimajo prav. Žal sodstvo v primerih medijske kritike ne more odgovarjati na posamična, partikularna vprašanja, ki praviloma želijo le potrditev teze o nepravilnosti odločitev.

Kaj je res al kaj ni ne bomo tu zvedeli ali rešili, ampak nekaj pa zelo smrdi v tej zgodbi in ni vse izmišljeno, če je kaj res pozem bi pafale glave, če bi bil na tem mestu in mirno šel sedet

Spoštopvani pisec članka načeli ste temo, katera je zelo pereča in je povezana nesporedno z tistimi 2 miljonoma napak pri vodenju katastra nepremičnin. Zato je ta zgodba lep primer. Bilo bi dobro razjasniti zakaj niso tožili prodajalca, če pravijo, da je prodal nezakonito. Na tej točki je prvi ključ zakaj. Drugi ključ je zakaj je leta 1932 bil vpisan prav ta. Torej zakaj upravljalec, če so oni lastniki. Potem pa je šđe nekaj v zvezi izmer, kjer se postavlja vprašanje kdo je sodeloval pri izmeri leta 1964 in kako. To bi bil odobro pogledati v detajle, saj če jaz nimam uradnih dokazil, da me je nekdo prevaral ne morem se braniti. Torej kak oboCERAR vedel, če pa nima nič uradnega v rokah, da je prodajalec goljufal. Torej so z tožbo zoper CERARARJA naredili napako in v bistvu priznali, da je CERAR delal ves čas prav, saj niso tožili prodalca. Z tem so avtomatično priznali pravilnost pravnega posla med cerarjem in prodajalcem. Zato naj javno pokažejo sodbo, da so tožili prodajalca in z tem dokazali, da je CERAR delal napako.

Ni vse tako,kot piše.sodišče je razsodilo na podlagi dokazov in prič.

Naj se še napiše priimek kateri sosed je to in s kom se ukvarja pa še sliko zravn prlepit

Bolje upam da se ti bajta sesuje na glavo

Se sosedi pišejo prav? Ker toliko časa…..

Če je to vse res, kar verjamem, da je, je to zgodba saj ni res pa je ! Da se to v teh letih ni razčistilo je skrajno nenavadno.......In da so sosedi tako hitro vse podrli, je pa še bolj nenavadno Če sedaj 60 let ni bilo zadosti, da bi to razčistili, tudi nove sodniške rešitve ne vidim za Cerarjeve prav kmalu ! Bi pa rekel, da to ni edini primer take vrste v Sloveniji ! Največ jih pa zemlja razreši in se vse konča !

Tole je še en dokaz, da nepoznavanje prava škoduje. Ni dvoma, da je država dolžna urediti te zadeve na način, da ne prihaja do zlorab. In seveda popraviti napake iz preteklosti. Tako, kot je npr. morala nacionalizacijo popraviti z denacionalizacijo. V 60-ih letih prejšnjega stoletja, ko še ni bilo informatizacije, je šlo vse bolj "po domače". Saj je bilo navsezadnje še 20 let nazaj mogoče kupiti nepremičnino, ki je bila pravkar že prodana. Skratka neprevidni kupec ima lahko potem še desetletja hude težave, tudi zakoni se vmes spremenijo, itd. In tale nesrečnik zadoščenja in odškodnine zelo verjetno ne bo dočakal. To so sodni procesi, ki se meljejo leta, če ne desetletja. Prvi pogoj pa je, da mora imeti dobrega odvetnika. Njegov Radonjič to pač ni. Kot sodnik je še nedolgo nazaj delal na "klasiki", t. j. kazenskem pravu, kjer tudi ni blestel ali bil vsaj povprečen, zato... Tu gre pa poleg poznavanja civilnega, nepravdnega, obligacijskega, zemljiškoknjižnega prava, itd.,... tudi za ustavno pravo, ki ga je treba dobro obvladati, če hoče priti do Evropskega sodišča za človekove pravice, še prej pa mora zadevo najprej privesti skozi vsa splošna instančna sodišča IN Ustavno sodišče. Skratka, Radonjić temu pač ni kos.

geodetsa uprava šlamparija dejstvo. Moja sestra je imela delež na parceli ,pri urejanju na geodetski upravi so jo e ostavno izbrisali in njen delež prpisali osebi ,ki nikoli ni imela deleža .Na sodišču ne priznajo napake .podarjenec se noče odpovedati so lastništvu trdi ,da je to njegovo .Toliko o dobrh ljudeh ter geodetski upravi usi pošteni

Če sem prav razumel, sta hišo legalno kupila in imata kupoprodajno pogodbo! Šlampasti odvetnik ni vpisal novega lastnika v zemljiško knjigo in nosi glavno odgovornost za ta kaos. Ker se je to zgodilo pred skoraj 60 leti, najbrž ta odvetnik ni več živ, kar pomeni, da za to ne bo odgovarjal. Po svoje je za to šlamastiko kriva tudi geodetska uprava. Mislim pa, da bi Cerarjev odvetnik to speljal bolj elegantno. Zakon pozna tudi izraz priposestvovanje, kar pomeni, če nekdo v dobri veri uporablja tuje zemljišče, da se mu po 20 letih preko sodišča to dodeli. Svoje si pa mislim tudi o Cerajevih sosedih, o katerih menim, da so poden od ljudi. Ne poznam nikogar od vpletenih, ampak, če živiš skoraj 60 let z nekom kot sosed in mu potem storiš nekaj takega, je to vredno vsega obsojanja. Bi že bilo bolj pošteno, ko bi ti čudni sosedje počakali še nekaj let, saj leta naredijo svoje.

Kako pa kaj na črno zgrajen Turkov marmorni čebelnjak na naši obali.Se še širi in raste ko goba po dežju?

So ju vsaj rdeci tovarisi potolazili ce so nima ze 5% pokojnine ukradli bosta vsaj ustrezno oskrbo z avtanazijo dobila, kaj druzga ti v teh letih ob tej politiki v drzavi niti ne preostane razen cimprej pobegniti iz te ponorele socialisticne ljubljanske druzbe!