Med drugim predlog poleg nacionalnega energetskega programa predvideva uvedbo državnih razvojnih energetskih načrtov, v katerih bodo bolj operativno določeni posamezni projekti in aktivnosti – ta dokument bi sprejemala vlada. Nacionalni energetski program, ki ga sprejema DZ, bi po novem vseboval le temeljne, strateške usmeritve, temeljne cilje na posameznih področjih, in določal osnovne poti za doseganje posameznih ciljev, je dejala ministrica.
Do leta 2018 skoraj povsod pametni števci
Po pojasnilih generalnega direktorja za energijo Janeza Kopača se med drugim na področju elektrike in zemeljskega plina uvaja zunajsodno reševanje sporov med odjemalci in dobavitelji, predvidena je hitrejša menjava dobavitelja in uvedba naprednih merilnih sistemov. Pametni števci se pojavljajo v treh poglavjih – pri plinu, učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter pri elektriki.
"Predvideli smo, da bo eden od elementov, ki ga bo morala agencija za energijo upoštevati pri določanju višine omrežnine, tudi napredni merilni sistem," je poudaril in dodal, da pričakujejo, da bo do leta 2018 imelo najmanj 85 odstotkov prebivalstva tovrstne števce. Zakon vse sistemske operaterje napotuje, da se poskušajo dogovoriti za skupni pametni števec.
Na področju elektrike in plina se uvaja tudi ločitev tržne dejavnosti proizvodnje in dobave od operaterja prenosnega sistema. Če sta dobavitelj in operater v državni lasti, obstaja izjema – upravljanje nad enim od teh dveh se prenese na drug državni organ, je dejal Kopač. Po njegovih pojasnilih so predlagali, da se lastniško upravljanje Elesa in SODO z agencije za upravljanje kapitalskih naložb države prenese na vlado.
Enako so predvideli tudi v primeru družb Geoplin in Geoplin plinovodi, vendar so tu lastnikom prepustili, da se sami odločijo, ali bodo šli v lastniško ločitev ali v t. i. varianto ITO (neodvisni operater prenosnega sistema). Kopač predvideva, da se bodo odločili za ITO, kar sicer zahteva precejšnje spremembe statuta družb, ne pa prenosa lastniškega upravljanja z agencije za upravljanje kapitalskih naložb države na vlado.
Visokonapetostne vode morajo prenesti na Eles
Predlog zakona predvideva tudi, da morajo podjetja v neposredni ali posredni lasti prenesti visokonapetostne vode obvezno na Eles, Eles pa se mora znebiti Taluma kot hčerinske družbe. Skladno s predlogom zakona se bo soglasje za višino cene za daljinsko ogrevanje preneslo z vlade na agencijo za energijo, ureja pa tudi področje biogoriv.
Poslej bo treba tudi za vse stavbe izdelati študije izvedljivosti alternativnih sistemov za energetsko oskrbo stavb, ne le za večje od 1000 kvadratnih metrov površin, pri prodaji stavbe ali njenih delov bo treba navesti numerični indikator energijske učinkovitosti iz energetske izkaznice.
Uvaja se izdelava energetske izkaznice za vse javne stavbe z uporabno površino večje od 250 kvadratnih metrov, nove stavbe, predvsem javne, pa bodo morale po letu 2015 imeti energetsko izkaznico nameščeno na fasado. Za linijsko infrastrukturo (plinovodi, daljnovodi) se uvaja cela vrsta poenostavitev za njihovo umeščanje v prostor, ukinja se energetsko dovoljenje – njegovo vsebino so prenesli v pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta.
Komisija zahteva hitro obravnavo
Agencija za energijo postaja popolnoma neodvisna, po predlogu je predvideno, da ni več organizirana kot javna agencija. Nekatere določbe zakona bi se sicer morale uveljaviti že marca letos (tretji energetski paket), ampak so vse članice EU po Kopačevih pojasnilih dobile neke vrsto obvezo, da bo Evropska komisija v tem primeru še nekoliko počakala s sprožitvijo postopkov zaradi neuveljavitve.
Ministrica pričakuje, da bo šel predlog zakona jeseni v vladno in nato v parlamentarno obravnavo. Kopač pa je dodal, da "če do pozne jeseni ne bo implementiran, potem bomo pa res imeli težave z Evropsko komisijo". Radićeva je tudi prepričana, da bo postopek sprejemanja energetskega zakona pod njenim naslednikom tekel nemoteno, saj da gre za strokoven dokument, ki po njeni oceni praktično nima politične komponente.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.