Obama podpisal zakon, ki rešuje ameriške finance

Ameriški senat je s 74 glasovi za in 26 proti potrdil predlog kompromisnega sporazuma o povišanju meje javnega dolga in znižanju proračunskega primanjkljaja za skupaj okrog 2.400 milijard dolarjev, kar je že sinoči z 269 proti 161 glasovom storil predstavniški dom kongresa. Nato je predlog podpisal še predsednik ZDA Barack Obama.

Za potrditev predloga, o katerem so se pogajali več mesecev, je bilo potrebnih 216 glasov. Poleg večine republikancev je predlog podprla tudi polovica demokratov. Za predlog je glasovala tudi demokratska kongresnica iz Arizone Gabrielle Giffords, ki jo je atentator ustrelil v glavo na političnem zborovanju januarja v Tucsonu.

Danes ob polnoči po vzhodnoameriškem času se namreč izteče rok, ki ga je za povišanje meje javnega dolga dal finančni minister ZDA Timothy Geithner, sicer vlada ne bi mogla več poravnati vseh svojih tekočih obveznosti in ZDA bi izgubile najvišjo kreditno oceno AAA. To se sicer lahko še vedno zgodi, ker predlog ne posega dovolj v proračunsko porabo.

Več dolga in manj porabe

ZDA so dovoljeno mejo javnega dolga 14.300 milijard dolarjev presegle že 16. maja, vendar jim je tekoče obveznosti le nekako uspelo pokriti. Kompromisni predlog mejo dolga nemudoma dviga za 900 milijard dolarjev in predvideva tudi 917 milijard dolarjev manj proračunske porabe od leta 2012 do leta 2021. Ustanovljen bo tudi posebni dvostrankarski kongresni odbor, ki bo do 23. novembra letos moral najti še 1500 milijard proračunskih prihrankov.

Kongres mora potem do 23. decembra glasovati o predlogu odbora, brez amandmajev. Če predlog ne bo potrjen, potem avtomatsko stopi v veljavo 1200 milijard dolarjev krčenja vojaške in civilne proračunske porabe, kar pa ne bo zadelo zveznih pokojnin in zdravstvenega zavarovanja za upokojence. Hkrati s tem se decembra potem tudi poviša meja javnega dolga za enako vsoto, kot se zniža poraba.

Predlog obenem zahteva tudi, da kongres do konca letošnjega leta glasuje o ustavnem amandmaju za uravnoteženi proračun, ki kot tak več ne bo smel imeti primanjkljaja. Ta amandma trenutno nima veliko možnosti za uspeh, saj ga morata potrditi dve tretjini članov obeh domov kongresa, potem pa tudi najmanj tri četrtine kongresov zveznih držav.

S kompromisnim dogovorom so najmanj zadovoljni liberalni demokrati, saj predvideva zmanjšanje proračunskega primanjkljaja le s krčenjem porabe, ne pa tudi odpravo davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja. Nezadovoljni so tudi nekateri konservativni republikanci, pripadniki gibanja čajanke, ki bi sicer morali odpirati šampanjce, saj so s položaja manjšinske stranke v Washingtonu dosegli več, kot bi bilo normalno.

Ukinitev tudi davčnih olajšav?

Bela hiša poskuša po porazu glede davkov pokazati nasmejan obraz in pravi, da se bo Obama boril še naprej, za odpravo davčnih olajšav v obliki davčne reforme, kar bi proračunu navrglo okrog 1000 milijard. Davčne olajšave, potrjene v času Obamovega predhodnika Georgea Busha, potečejo konec leta 2012 in Obama želi podaljšati le olajšave za tiste, ki zaslužijo manj kot 200.000 dolarjev na leto. Vendar pa Obama za ta cilj tudi konec leta 2012 ne bo imel demokratske večina v predstavniškem domu in dovolj demokratov v senatu.

Precejšnja žrtev krčenja porabe je tudi obrambni proračun, ki bo moral za obdobje od leta 2012 do leta 2021 uvodoma najti 350 milijard dolarjev prihrankov. Kar sicer ne bi smelo biti pretežko, če se bosta vojni v Iraku in Afganistanu končali v skladu z načrti. Dvostrankarski odbor mora do decembra za omenjeno obdobje v obrambnem proračunu poiskati še 600 milijard dolarjev prihrankov. Obrambni proračun ZDA je lani znašal 700 milijard dolarjev in je bil daleč največji na svetu.