Zakaj bo Zahod v primeru Sirije pogledal vstran?

V Siriji so pred več kot tremi tedni izbruhnili protesti, ki se odtlej vsak teden krepijo in na katerih desettisoči prebivalcev zahtevajo temeljite reforme v režimu predsednika Bašarja al Asada. Slednji pa se v maniri drugih avtoritarnih voditeljev ne da in se protestnikov loteva tudi s silo. Po navedbah organizacij za zaščito človekovih pravic je bilo doslej ubitih že več kot 120 ljudi.

Tako so po poročanju Al Jazeere, ki se sklicuje na navedbe prič, moški, zvesti al Asadu, v nedeljo ubili več ljudi v kraju Banias. Šlo naj bi za štiri ljudi, skupine oboroženih moških, zvestih režimu, pa naj bi streljali tako na prebivalce kot na pripadnike vojske, ki so bili nameščeni v mestu.

Prosijo za pomoč od kogar koli

Prebivalci mesta so spisali izjavo, v kateri prosijo za pomoč, bodisi od vojske bodisi od organizacij za zaščito človekovih pravic. Prosijo za pomoč od kogar koli, poroča Al Jazeera. V Baniasu so sicer v soboto potekali mirni protesti proti al Asadovem režimu. Vojska je medtem obkolila mesto in ga odrezala od sveta.

V petek pa je bilo krvavo v Dari, kjer je bilo po poročanju BBC ubitih 23 ljudi. Od tega naj bi bilo po navedbah sirskih oblasti 19 pripadnikov varnostnih sil. Nevladne organizacije pa trdijo, da so prav varnostne sile začele streljati na pogrebih žrtev preteklih protestov.

Sirska nacionalna organizacija za zaščito človekovih pravic obtožuje varnostne sile neupravičenega nasilja, da bi razgnali miroljubne protestnike na pogrebih žrtev.

Al Asad odgovarja s simboličnimi dejanji in nasiljem

Protesti se nadaljujejo tudi danes. V Damasku protestirajo študenti in po nekaterih nepotrjenih podatkih naj bi varnostne sile že obkolile študentsko naselje in poskušale razgnati protestnike, pri tem pa naj bi ubile enega udeleženca, poroča Reuters. Po drugi strani pa provladni mediji sporočajo, da so varnostne sile uspešno prevzele nadzor po kršitvi reda in miru ter da pri tem ni bilo žrtev.

Ključna zahteva protestnikov je konec desetletja starega zakona, ki je uvedel nenehne izredne razmere in s tem režimu omogočil aretacije brez obtožnic. Al Asad pa je na zahteve odgovoril z obljubo o ustanovitvi posebnih odborov, ki bodo preučili morebitne reforme.

Da bi delno pomiril strasti, je obljubil tudi državljanstvo tisočem manjšinskih Kurdov in razpustitev vlade. Slednji ukrep pa je zgolj simboličen, saj je dejanska moč v Siriji skoncentrirana okoli al Asada ter njegove družine in svetovalcev, poroča Al Jazeera.

In čeprav je več zahodnih držav obsodilo uporabo sile proti protestnikom, generalni sekretar ZN Ban Ki Mun pa je izrazil zaskrbljenost, kakšne večje angažiranosti mednarodne skupnosti po analizi mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) ne gre pričakovati.

Zahod nima interesa pomagati

Mednarodne okoliščine so eden največjih dejavnikov, ki ohranjajo režim pri življenju, pravijo v Ifimesu. Čeprav Američani in Zahod dobro vedo za mnoga dejanja Sirije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, je pomembnejša vloga, ki jo je Sirija odigrala v prid Zahodu.

''Sirski režim je izigral in zavajal mednarodno skupnost. V času vojne proti terorizmu leta 2001 je režim igral dvojno vlogo in priskrbel obveščevalne podatke o terorističnih skupinah in posameznikih na Bližnjem vzhodu. ZDA so bile zelo hvaležne sirskim oblastem vse do prihoda Američanov v Irak leta 2003, ko se je pojavil strah, da je Damask za Bagdadom naslednja postaja ameriške politike uvedbe demokracije s silo na Bližnjem vzhodu. Režim je imel glavno vlogo pri izvozu teroristov v Irak,'' je ena od stvari, ki jih Ifimes izpostavlja v svoji analizi.

Zaradi vmešavanja v notranje zadeve Libanona, z vrhuncem v atentatu na premierja Rafika Haririja leta 2005, je Sirija sicer doživela izolacijo s strani ZDA in drugih zahodnih, pa tudi arabskih držav. Vendar izolacija ni trajala dolgo. ''V začetku leta 2007 so se v regiji pojavila nova dejstva, ki so bila Siriji v korist: neuspeh izraelskega napada na libanonski Hezbolah leta 2006, Irak pred državljansko vojno med šiiti in suniti leta 2007 in neposreden neuspeh ameriških prizadevanj za uvedbo demokracije v Iraku ter neuspeh izraelske akcije proti Hamasu v Gazi leta 2009,'' so zapisali. Sirski režim je postal regionalni zmagovalec v začetku leta 2010, ko so ZDA imenovale novega veleposlanika v Damasku.

A kot opozarjajo v Ifimesu, ''zdaj, ko poteka krvavi obračun režima z lastnim narodom, ne obstaja nikakršen interes zahoda, da bi pomagal sirskemu narodu''. ''Tu je varnost Izraela ključnega pomena za toleranco Zahoda do sirskega režima – po padcu egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka je namreč pod vprašajem izraelsko-egiptovska meja in mirovni sporazum Egipta z Izraelom. V Jordaniji potekajo demonstracije islamistov, ki ogrožajo stabilno kraljevino, ki ima mirovni sporazum z Izraelom od leta 1994. Hamas nenehno obstreljuje Izrael. Edina mirna meja Izraela je prav s Sirijo, zato se Zahod noče vmešavati v 'notranje' sirske zadeve,'' ugotavljajo v Ifimesu.