Glavna haaška tožilka Carla del Ponte je Zagreb ponovno obtožila, da ne naredi dovolj za aretacijo generala Anteja Gotovine, ki je pogoj za začetek pogajanj z Evropsko unijo. Trdi, da ga zaradi političnih motivov niti ne poskušajo aretirati, ampak čakajo, da se bo predal sam.
Ob tem je poudarila, da mora Hrvaška izkoristiti čas do 17. marca, ki ga je Evropska unija določila za možni začetek pristopnih pogajanj, a le če bo ubežnik Gotovina takrat v rokah haaškega sodišča, dodajajo evropski voditelji.
Del Pontejeva je prepričana, da je hrvaška vlada pod velikim pritiskom in upa, da bo to obrodilo kakšne rezultate. Tožilka sicer upa, da se bo Gotovina predal prostovoljno, vendar v to ne verjame, saj pričakuje, da bodo oblasti morale Gotovino aretirati in ga predati haaškemu sodišču.
Kritična je bila tudi do Srbije in Črne gore. Sodelovanje s haaškim sodiščem ne pomeni, da obtoženca pospremijo na letališče in do Haaga, ampak to, da ga najdejo in aretirajo, pravi del Pontejeva. Tožilka zatrjuje, da oblasti v Beogradu točno vedo, kje se Mladić nahaja. "Aretirali in prepeljali v Haag bi ga lahko v nekaj urah," je prepričana tožilka.
Perišić odšel v Haag
Nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Momčilo Perišić je prostovoljno odšel v Haag, kjer se bo predal Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Šestdesetletni upokojeni general se je odločil za predajo v sredo, ko naj bi prejel obtožnico, in o tem seznanil srbsko vlado, ki je enako kot njegovim predhodnikom zanj podala jamstva za začasno izpustitev na prostost do začetka sojenja. Za zdaj še ni znano, česa ga bremeni obtožnica, a je sodišče v zadnjem času uveljavilo prakso, da objavi njihovo vsebino, ko je gotovo, da se bo kateri od obtožencev predal in odpotoval v Haag.
Zadnja obtožnica srbskega časnika?
Beograjski mediji so namigovali, da je Perišić zadnji srbski častnik, proti kateremu naj bi haaško sodišče podalo obtožnico, in da se bo moral v Haagu zagovarjati zaradi bombardiranja Zadra leta 1991, za kar so mu sicer v odsotnosti sodili že na Hrvaškem in ga obsodili na 20 let zapora, a tudi zaradi zločinov med vojno na območju Mostarja 1992, kjer je prav tako poveljeval enotam vojske nekdanje JLA.
Beograjska tiskovna agencija Beta pa naj bi zvedela, da se obtožnica proti Perišiću nanaša še na obstreljevanje Sarajeva in Zagreba ter na pokol Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Šestdesetletni Perišić je bil sicer na čelu jugoslovanske vojske od avgusta 1993 do novembra 1998, ko ga je tedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević odstavil.
