'Namen je bil zaščititi civiliste, ne pa jih bombardirati'

Arabska liga je stopila na stran tistih, ki kritizirajo operacijo zahodnih sil v Libiji. Pravi, da so zračni napadi na Libijo povsem druga stvar kot uveljavljanje prepovedi letov nad državo. Dodaja, da je bil vseskozi namen zaščititi civiliste, ne pa jih bombardirati.

V operaciji, ki so jo začele ZDA, Velika Britanija in Francija, naj bi sicer sčasoma sodelovale tudi arabske države, vendar za zdaj še ni znano, katere. Ameriški admiral Mike Mullen je sporočil, da bo v operaciji sodeloval Katar, letala omenjene države pa se že razporejajo na lokacije blizu Libije. Mullen je dodal, da so tudi druge arabske države pripravljene sodelovati. Po besedah nekaterih diplomatov v ZN ob sprejetju resolucije naj bi svoje sile ponudili predvsem Združeni arabski emirati, Katar, Saudska Arabija in Jordanija.

Nasprotuje tudi Afriška unija

Nasprotovanje posredovanju letalskih sil Zahoda v Libiji je izrazil tudi odbor predstavnikov Afriške unije (AU), ki je po sobotnem zasedanju v Mavretaniji libijske oblasti pozval, naj zagotovijo človekoljubno pomoč vsem, ki jo potrebujejo, ter varnost tujcev, tudi Afričanov, v Libiji.

Predstavniki AU so poudarili "nujnost političnih reform, da se odpravi vzroke sedanje krize", hkrati pa so pozvali k "zadržanosti" mednarodne skupnosti, da bi se izognili "resnim humanitarnim posledicam". Previdnost AU gre najverjetneje pripisati libijskim investicijam v podsaharski Afriki ter simbolični vlogi Gadafija in njegove "vizije o močni in združeni Afriki" pri oblikovanju te organizacije in pisanju njene deklaracije.

Rusija in Kitajska glasno kritizirata

Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN, ki sta se v četrtek vzdržali glasovanja o resoluciji za uveljavitev prepovedi letov nad Libijo in nista izkoristili pravice do veta, sta prav tako izrazili obžalovanje zaradi napadov na Libijo.

"Kitajska je opazila razvoj dogodkov v Libiji in obžaluje vojaški napad na Libijo," so sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva. Rusija pa je poleg izraženega obžalovanja zaradi napadov pozvala tudi k čimprejšnjemu premirju. Poleg tega so ruske oblasti razrešile svojega veleposlanika v Libiji Vladimirja Čamova, vendar razlogi za to odločitev niso znani. Čamov je sicer izrazil strah pred humanitarnimi posledicami, ki bi jih povzročili napadi na libijske cilje.

Obžalovanje zaradi napada na Libijo je izrazila tudi indijska vlada, ki meni, da bi morali sprejeti ukrepi za prekinitev konflikta v Libiji ublažiti in ne poslabšati že tako težkih razmer za libijsko prebivalstvo.

Napade zahodnih držav sta kritizirala tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez in bolivijski predsednik Evo Morales. Kot sta poudarila, so ZDA in njihovi evropski zavezniki izvedli napade zaradi libijske nafte. Oba namreč ocenjujeta, da Zahod v resnici hoče le libijsko nafto.

Podobno se je na napad na libijske tarče odzvala tudi iranska vlada. Po besedah predstavnika iranskega zunanjega ministrstva so bila tovrstna posredovanja velikih sil doslej vedno namenjena zavarovanju njihovih lastnih interesov, vzpostavljanju vojaških oporišč v relevantnih državah in nadaljevanju njihove imperialistične politike v novih oblikah in pod novimi izgovori.

Tistih, ki podpirajo operacijo, ni malo

Je pa vojaško akcijo v Libiji danes podprla Japonska, ki je libijskega predsednika Gadafija pozvala, naj sprejme "razumno odločitev". "Ostro obsojamo libijske oblasti zaradi neprekinjenega nasilja nad ljudmi," je v sporočilu za javnost poudaril japonski zunanji minister Takeaki Matsumoto.

Turčija je medtem sporočila, da bo dala svoj "nacionalni prispevek" k reševanju libijske krize, ki bo "nujen in skladen z uresničevanjem resolucij ZN 1970 in 1973", in ob upoštevanju "varnosti libijskega naroda". V ta namen že potekajo priprave, so v soboto pozno zvečer sporočili s turškega zunanjega ministrstva.

Ameriška vojska je sporočila, da koalicija zdaj poleg prve peterice, torej ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in Kanade, zdaj vključuje še Belgijo in Katar. Svoje sodelovanje pa so napovedale tudi Španija, Grčija, Danska, Norveška in Nizozemska.