
Pomočnica ameriškega obrambnega ministra Mira Ricardel naj bi obrambnemu ministru Berislavu Rončeviću še priporočila, naj Hrvaška ne kupuje vojaških in transportnih letal ter helikopterjev. Glavni argument za priporočilo je mnenje Pentagona, da Hrvaška v prihodnjih letih ne bo mogla financirati modernizacije svojega vojaškega letalstva.
Takšnega priporočila Pentagon ni dal samo Hrvaški. Američani namreč menijo, da naj bi manjše države srednje in jugovzhodne Evrope iz finančnih razlogov nadzor svojega zračnega prostora prepustile zvezi NATO. To so sprejele Slovenija, Makedonija, Albanija in baltske države, hrvaški obrambni minister Rončević pa je Ricardelovi sporočil, da Hrvaška ne bo ukinila svojega vojaškega letalstva in da bo nadaljevala z razvojem vseh njegovih vej.
Drago varovanje slovenskega zračnega prostora
Sicer pa tudi najetje ene od članic zveze NATO za varovanje zračnega prostora ni poceni, piše časnik Jutranji list in kot primer omenja Slovenijo, katere zračni prostor v okviru zveze NATO varujejo Italijani. Po navedbah hrvaškega časnika je pred kratkim italijanska vojska slovenskemu obrambnemu ministrstvu predala račun za enoletno varovanje. Račun je znašal nekaj milijonov evrov in predstavniki slovenske vojske so se z Nizozemsko že začeli pogovarjati o nakupu štirih do šestih vojaških letal F-16 MLU, ocenjujoč, da se to dolgoročno bolj izplača kot plačevati nadzor lastnega zračnega prostora, piše Jutranji list.
Slovenski obrambni minister Karl Erjavec je sicer zavrnil interpretacije, po katerih naj bi Italija zahtevala plačilo za to, da bi njena letala varovanje v okviru zavezništva še naprej zagotavljala. Kot je zatrdil, Rim za to nikoli ni zahteval plačila, saj gre za storitev znotraj zavezništva. Seveda pa zagotavljanje varovanja zračnega prostora Slovenijo nekaj stane, ker mora na primer zagotoviti radarsko spremljanje, je pojasnil.