V Kninu poteka osrednja hrvaška slovesnost ob 10. obletnici vojaške operacije Nevihta, s katero so hrvaške vojaške in policijske sile od 4. do 8. avgusta 1995 osvobodile največji del takratne samooklicane Republike srbska Krajina.
Hrvaški državni vrh na čelu s predsednikom Stipetom Mesićem je v Kninu poudaril, da je bila Nevihta legitimna in upravičena operacija, s tem pa odločno zavrnili teze, da je bil glavni namen akcije pregon Srbov. Mesić, predsednik sabora Vladimir Šeks in premier Ivo Sanader so bili enotnega mnenja, da je Nevihta "čista kot solza", česar ne morejo zasenčiti dogodki po njej.
Mesić je v govoru, ki so ga spremljali žvižgi, tudi poudaril, da se je na poti v prihodnost treba osvoboditi vseh sumov in priznati, da so bili v vojni tudi takšni, ki se niso borili za Hrvaško, ampak zase, in so rušili tudi tisto, česar ni bilo treba. Ti posamezniki postavljajo pod vprašaj veličino in čistost domovinske vojne, je poudaril Mesić, katerega govor so spremljali vzkliki "Ante, Ante" in "Franjo, Franjo".
Zunanji minister Srbije in Črne gore Vuk Drašković je sicer danes poudaril, da proslavljanje "10. obletnice etničnega čiščenja Srbov na Hrvaškem" in opredelitev za Evropsko unijo ne gresta skupaj. Kot je poudaril, iskreno podpira čimprejšnjo vključitev Hrvaške v EU, vendar je pričakoval, da bo 10. obletnica Bliska in Nevihte obeležena z uradno obsodbo, da je bilo pregnanih 250.000 Srbov ter ubitih in ranjenih več sto.
Kako so potekale slovesnosti?
Hrvaška delegacije je na kninsko mestno pokopališče položila venec. Osrednji del proslave je predstavljal mimohod 1500 vojakov na kninskem stadionu in prelet 40 letal vojnega letalstva. Na kninski trdnjavi so tudi dvignili zastavo, ki je simbol svobodnega mesta. Ravno zastava na tej trdnjavi je namreč na današnji dan pred 10. leti oznanila, da je Knin znova hrvaški. Slovesnost se bo končala zvečer z ognjemetom in koncertom.
Bojkot prireditve nekaterih hrvaških generalov
Nekaj upokojenih generalov hrvaške vojske je napovedalo, da bodo osrednjo slovesnost bojkotirali in da bodo danes v Kninu pripravili svojo proslavo. S tem želijo izraziti protest proti politiki državnega vrha, ki je po njihovi oceni preveč popustljiv do zahtev Haaga. Za zločine, storjene med in po operaciji Nevihta, so namreč na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtoženi hrvaški generali Ante Gotovina, Mladen Markać in Ivan Čermak.
Kaj se je dogajalo med Nevihto?
Operacijo Nevihta so hrvaške sile začele 4. avgusta ob 5. uri zjutraj s splošnim napadom na zasedena območja Dalmatinske Zagore, Like, Korduna in Banije, 5. avgusta pa so že vstopile v zapuščeni Knin. V operaciji je sodelovalo 200.000 hrvaških vojakov. Pred in po njej je iz Krajine pobegnila večina srbskega civilnega prebivalstva. Ocene se po hrvaških podatkih gibljejo okoli 90.000 ljudi, po srbskih ocenah pa do 250.000. Neodvisni hrvaški akademski viri navajajo, da je bilo po Nevihti oropanih in požganih med 16.000 in 20.000 hiš, ki so jih zapustili Srbi. Beograd in Banja Luka sta v zadnjih dneh ponavljali, da je šlo v Krajini za etnično čiščenje in pozivali, naj se krajinskim Srbom omogoči vrnitev na domove.
