Kljub temu, da je velika večina ljudi na posvetovalnem referendumu v Makedoniji glasovala za grško-makedonski sporazum, ki med drugim zajema tudi spremembo imena v Republika Severna Makedonija, le ta zaradi (pre)nizke udeležbe ni uspel. Svojo voljo je namreč izrekla le dobra tretjina volilnih upravičencev (36,87 odstotka oz. 661.393 ljudi).
Vprašanje se je glasilo: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?" Po 98,61 odstotka preštetih glasov je jasno, da je kar 91,48 odstotka volivcev (605.016), ki so se referenduma udeležili, obkrožilo odgovor da, proti pa je glasovalo le 5,64 odstotka ljudi (37.312), poročajo makedonski mediji.
Zaev ne namerava odstopiti
V roku nekaj dni bomo vedeli, ali obstaja možnost za dogovor z opozicijo za dvotretjinsko večino. Če tega ne bo, nam ostanejo predčasne volitve, je dejal makedonski premier Zoran Zaev, ki za spremembo ustave potrebuje najmanj deset glasov poslancev največje makedonske opozicijske stranke VMRO-DPMNE.
Danes, pravi, je dan za analiziranje rezultatov, jutri pa bo začel pogovore. "Glede na to, da ni nihče ponudil alternative Natu in EU, niti boljšega dogovora, kot je ta z Grčijo, je čas, da vsi pokažejo svojo politično zrelost," je še dejal. Sam sicer še vedno upa na dogovor, a volitve bi se lahko zgodile do konca novembra, je napovedal.
Že včeraj pa je Zaev sporočil, da je "več kot 90 odstotkov ljudi glasovalo za in tako odobrilo dogovor z Grčijo o spremembi imena Makedonije". "Zdaj je na parlamentu, da potrdi voljo večine," je dejal, nizke udeležbe pa ni komentiral. Na vprašanje, ali bo zdaj odstopil, kot je napovedal pred referendumom, je odgovoril, da ne. "Rekel sem, da bom, če bo na referendumu en sam glas proti več kot za, sprejel odgovornost. A zbrali smo več kot 600.000 glasov. Ne samo, da ne bom odstopil, moja obveza je, da Makedonijo še naprej peljem proti EU in Natu!" je dejal.
Makedonski predsednik: Vlada mora prevzeti odgovornost
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov se je danes odzval na nedeljski referendum v Makedoniji in poudaril, da referendum ni uspel ter pozval makedonsko vlado pod vodstvom Zorana Zaeva, da naj ne poskuša spremeniti tega dejstva in prevzame odgovornost pred makedonskim narodom.
"Ne podcenjujte suverene volje makedonskega naroda," je poudaril. Ne moremo govoriti o volji večine, če zakonski pogoji za veljavnost referenduma niso izpolnjeni. 36,9 odstotna volilna udeležba ni volja naroda, pač pa je 63,1 odstotka tistih, ki se ga niso udeležili, je v svojem odzivu poudaril Ivanov.
Dodal je, da karkoli bo vlada naredila, ne more spremeniti dejstva, da je bil referendum neuspešen.
"Napočil je čas za odgovornost pred makedonskim narodom," je še dejal makedonski predsednik in vlado obtožil, da manipulira z državljani, evroatlantskim partnerjem pa podaja lažno podobo.
"Bojkot je glas tistih, ki so jih podcenjevali in ki jih ni želel nihče slišati," je še dejal Ivanov, ki je nedeljski referendum bojkotiral.
Mickoski: Raje naj razmisli o upokojitvi
Vodja VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je dejal, da so se državljani na referendumu – tako tisti, ki so glasovali proti, kot tisti, ki se ga niso udeležili – izjasnili proti sporazumu z Grčijo in novemu imenu. Po njegovi oceni je referendum poraz ne samo za omenjeni sporazum, temveč tudi za vlado.
"Dogovor z Grčijo ni potrjen, referendum ni uspel. Ljudje so poslali glasno sporočilo, da je to Makedonija. Tukaj živijo Makedonci, to je naša identiteta, naš jezik je makedonščina!" je dejal. Na vprašanje, ali bi sprejel možnost predčasnih volitev, je odgovoril, naj Zaev raje kot o tej možnosti razmišlja o svoji politični upokojitvi.
Velik nasprotnik referenduma je tudi makedonski predsednik Gjorgje Ivanov, ki je že nekaj dni pred referendum znova napovedal, da se referenduma, ki ga je označil za narodni samomor, ne bo udeležil.
Grčija je ocenila, da bi Skopje kljub temu, da referendum zaradi prenizke volilne udeležbe ni veljaven, moralo uresničiti sporazum z Grčijo. "Priložnosti se ne sme zamuditi," je dejal tiskovni predstavnik vlade. Grški premier Aleksis Cipras pa je že v nedeljo pohvalil pogum in odločenost makedonskega kolega, ker se je po referendumu zavezal nadaljevanju postopka implementacije sporazuma, da bi končal spor o imenu z Grčijo. Vodja grške stranke Neodvisni Grki, manjše koalicijske partnerice Sirize v grški vladi, Panos Kamenos, je medtem pozdravil dejstvo, da referendum ni uspel.
MZZ: Pričakujemo, da bo izražena volja upoštevana
"Izjemna večina tistih makedonskih državljanov, ki so izkoristili svojo demokratično pravico in se udeležili referenduma, je potrdila odločno voljo za trajno rešitev vprašanja imena, ki desetletja bremeni odnose med sosednjima državama ter ovira makedonski napredek na poti v evroatlantske povezave. Pričakujemo, da bo izražena volja upoštevana v nadaljnjem postopku implementacije sporazuma," so sporočili iz slovenskega zunanjega ministrstva.
Poleg rešitve dolgoletnega spora s sosednjo državo bo implementacija sporazuma prispevala k udejanjanju evroatlantske prihodnosti Makedonije. Pristopni pogovori za članstvo v Nato že tečejo in po končanih ratifikacijskih postopkih, bo Makedonija postala 30. polnopravna članica, so še dodali.
Kot še pravijo na ministrstvu, Slovenija aktivno podpira evroatlantsko prihodnost Makedonije, ki je velikega pomena za napredek države, obenem pa tudi za napredek in stabilnost celotne regije Zahodnega Balkana.
'To je zgodovinska priložnost'
"Na mirnem in demokratičnem glasovanju se je velika večina tistih, ki so izkoristili volilno pravico, izrekla za prespanski sporazum o vprašanju imena in njihovi evropski poti," sta v skupni izjavi zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn. Zdaj je po njunih navedbah na potezi parlament, ki bo nadaljeval korake za uresničitev dogovora o imenu z odločitvijo o sprejetju ustavnih sprememb. "To je zgodovinska priložnost ne samo za spravo v regiji, temveč tudi za odločilen premik države na njeni poti v EU," sta poudarila. EU ob tem Makedoniji zagotavlja, da jo bo še naprej podpirala, tako njene institucije kot vse njene državljane.
Iz State Departmenta so sporočili, da ZDA močno podpirajo polno uresničitev sporazuma, ki bo Makedoniji omogočil, da bo v Natu in EU zasedla mesto, ki ji pripada, in prispevala k stabilnosti, varnosti in blaginji v regiji. V času, ko bo makedonski parlament začel razpravo o ustavnih spremembah v skladu s sporazumom, so pozvali voditelje v Makedoniji, naj se "dvignejo nad strankarsko politiko in izkoristijo to zgodovinsko priložnost za zagotovitev svetlejše prihodnosti države kot polno sodelujoče v zahodnih institucijah".
Rusija, ki je sporočila, da po referendumu pozorno spremlja razmere v državi, je izrazila pričakovanje, da bo celoten proces potekal v skladu z zakoni.
Makedonska soseda Bolgarija pa je Skopje pozvala k spoštovanju podpore večine na referendumu članstvu v EU in Natu. "Vaš glas je viden in jasen, zato ga ne bi smeli prezreti," je zapisalo bolgarsko zunanje ministrstvo. "Čas je, da naša soseda pokaže zrelost in najde način za rešitev težkega problema," so dodali in poudarili, da izguba časa ne koristi ne Makedoniji niti regiji.
Generalni sekretar ZN pozval Makedonce k uveljavitvi spremembe imena
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres se je danes odzval na nedeljski referendum v Makedoniji in Makedonce pozval, naj nadaljujejo s postopkom spremembe imena. ZN so bili vrsto let posrednik v makedonsko-grškem sporu, ki je oviral vključitev Makedonije v Evropsko unijo in zvezo Nato.
"Dejstvo, da je večina tistih, ki so se referenduma udeležili, podprla prespanski sporazum, je pomembno," je sporočil Gutteres in vse politične sile v Makedoniji pozval, naj nadaljujejo z uresničevanjem sporazuma.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.