Pri nas nevarnosti ni, v BiH kar dva bazena

Na Madžarskem, kjer se še naprej trudijo preprečiti izlitje strupene gošče iz drugega zadrževalnika tovarne aluminija, je odjeknila novica, da bi okoljsko katastrofo lahko še pravočasno preprečili. Po poročanju medijev je namreč iz razpoke na zadrževalniku odpadnih snovi že junija uhajalo rdeče blato, a ga pristojni niso sanirali.

Posnetki iz zraka madžarske agencije Interspect, ki so bili narejeni 11. junija letos, namreč kažejo, da je na severnem robu zadrževalnika že junija letos puščal nasip. Ta nasip je nato v ponedeljek, 4. oktobra, popustil in bližnjo okolico je zalilo okoli milijon kubičnih metrov strupene odpadne rdeče gošče.

Deveta žrtev strupenega izliva

Medtem oblasti poročajo, da naj bi v bolnišnici umrla že deveta žrtev te okoljske katastrofe. Na najbolj prizadeta območja se je danes odpravil tudi madžarski premier Viktor Orban, ki napoveduje hitro ukrepanje vlade zoper vse odgovorne. Premier je med ogledom prizadetega območja dejal, da je za smrt devetih ljudi in okoli 120 poškodovanih kriva človeška malomarnost. Do razlitja v tovarni aluminija v Ajki je prišlo zaradi malomarnega vzdrževanja zadrževalnika strupenih industrijskih odpadkov. Po ogledu razpok na drugem zadrževalniku, ki so jih odkrili med sobotnim pregledom, so danes sporočili, da se razpoke za zdaj ne povečujejo, prav tako pa naj bi bil danes že končan 600 metrov dolg varovalni nasip, ki naj bi preprečil morebitno razlitje odpadkov iz drugega rezervoarja, v katerem je okoli 500.000 kubičnih metrov rdeče brozge.

Direktor ni več v priporu

V ponedeljek je policija aretirala direktorja družbe Mal Zoltana Bakonyija in ga obtožila, da ni pripravil varnostnega načrta za ukrepanje v primeru tovrstnih hudih nesreč. Bakony je osumljen uničevanja okolja in ogrožanja življenj, kar je imelo za posledico smrt več ljudi.

Sodišče pa je nato zavrnilo vložitev obtožnice proti Bakonyju in ga obenem izpustilo iz pripora. Kot je pojasnil njegov odvetnik Janos Banati, je sodnik ocenil, da na taki začetni stopnji preiskave suma zločinskega namena še ni mogoče potrditi, in je zato zavrnil zahtevo tožilstva, da se Bakonyja obtoži malomarnosti. Tožilstvo po besedah Banatija sicer že pripravlja pritožbo.

Madžarski parlament je družbo Mal nacionaliziral. Za zakon o podržavljenju podjetja je glasovalo 336 poslancev, en je bil proti, 13 pa se jih je vzdržalo. V skladu z zakonom bo vlada na čelo družbe postavila svojega predstavnika, ki bo nato odgovoren za reševanje ekološke katastrofe.

Na pomoč še četrti strokovnjak EU

Evropska unija na Madžarsko pošilja še enega strokovnjaka, ki bo pomagal pri odstranjevanju posledic škode. Omenjeni strokovnjak pozna škodljive učinke strupene rdeče gošče in bo v kratkem prispel na Madžarsko. Trije strokovnjaki EU so že na terenu in so napovedali, da bodo prvi rezultati testov, ki so jih že opravili, znani v petek. Po ocenah strokovnjakov so najnevarnejše snovi iz rdečega blata na poplavljenih območjih prodrle največ deset centimetrov globoko v zemljo, za oceno njihovih dolgoročnih učinkov pa bo potrebnih še več poskusov.

Talum ima zaprto skladišče rdečega blata izpred 20 let

V Sloveniji imamo tovarno aluminija Talum v Kidričevem. Zaradi aktualnih dogodkov na Madžarskem so na svoji spletni strani zapisali, da takšna ekološka katastrofa, kot se dogaja na Madžarskem, pri nas ni možna, saj že 20 let ne pridobivajo aluminija po Bayerjevem postopku iz boksita. Pri tem postopku je namreč odpadni material rdeče blato, ki ga shranjujejo v zadrževalnikih. Imajo pa zaprto odlagališče rdečega blata izpred 20 let, katerega upravljavec je družba Talum, ki izvaja nadzor nad odlagališčem, o čemer vsako leto poroča Agenciji za okolje.

Medtem hrvaški Dnevnik.hr poroča, da sta v Bosni in Hercegovini dve odlagališči rdečega blata, ki sta še vedno aktivni. Prvo je v Biraču pri Zvorniku, drugo pa v bližini Mostarja v vasi Dobro Selo. Prav slednje naj bi predstavljalo potencialno ekološko nevarnost, saj bi zaradi prepustnosti terena lahko pri pronicanju rdečega blata iz rezervoarja prišlo do onesnaženja podtalnice in rek, ki se izlivajo v Jadransko morje. V betonskem zbiralniku Dobro Selo je okoli 10 milijonov ton rdečega mulja, za razliko od Ajke pa je zbiralnik nižji od okolice oziroma celo pod morsko gladino, zato ni nevarnosti razlitja, ampak bi lahko zaradi morebitnih razpok na dnu zbiralnika prišlo do onesnaženja podtalne vode. Predstavnik bosanskega ministrstva za okolje zatrjuje, da nevarnosti ni, saj podjetje Aluminij dosledno skrbi za vzdrževanje objektov, kljub vsemu dogodki na Madžarskem opozarjajo, da so lahko takšna skladišča rdečega mulja tempirana okoljska bomba.