Odločitev o Slovencih v Gazi do petka

Izraelske sile so po 22 dneh ofenzive proti gibanju Hamas v Gazi zaključile umik z območja, je danes sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske. "Zadnji vojak je davi zapustil Gazo," je povedal omenjeni predstavnik. Vendar pa izraelska vojska po njegovih besedah v okolici Gaze ostaja v pripravljenosti. Analitiki menijo, da se želi Izrael s to potezo izogniti takojšnjim napetostim z novo ameriško administracijo pod vodstvom predsednika Baracka Obame. 

Izraelske sile so se iz Gaze začele umikati v nedeljo, potem ko je Izrael ponoči razglasil enostransko premirje. V nedeljo je premirje razglasilo tudi gibanje Hamas, ki pa je zagrozilo z njegovo prekinitvijo, če se izraelske sile ne bodo umaknile v enem tednu.

Izraelski dnevnik Haaretz medtem danes poroča, da je vojska sprožila preiskavo o tem, ali so enote, ki so se bojevale v okolici Bejt Lahije na severu Gaze, uporabljale fosforne bombe. Uporaba teh bomb je v skladu z mednarodnim pravom prepovedana na gosto poseljenih območjih, jih je pa dovoljeno uporabljati za ustvarjanje dimne zavese, ki prikrije premike vojske.

Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je sicer v ponedeljek sporočila, da je Izrael zagotovo na poseljenih območjih uporabljal prepovedane bombe, zaradi česar bi ga lahko obtožili vojnih zločinov. Zdravniki v Gazi so namreč pri številnih žrtvah zasledili opekline, ki jih povzroča beli fosfor. Ta v stiku s kisikom zagori.

Izrael je doslej vztrajal, da je v času tri tedne trajajoče ofenzive na Gazo vse orožje uporabljal v skladu z mednarodnim pravom.

Arabske države pa so pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) vložile pritožbo, češ da je Izrael v ofenzivi na Gazo uporabljal delno obogateni uran. Tiskovna predstavnica agencije Melissa Fleming je povedala, da se IAEA še ni odločila o načinu obravnave pritožbe.

Delno obogateni uran naj bi po nekaterih virih povzročal raka, vendar pa strokovnjaki v preiskavi o uporabi takšnega orožja na Balkanu v 90. letih prejšnjega stoletja niso potrdili, da bi bilo zaradi orožja z delno obogatenim uranom povečano tveganje za nastanek raka.

Odločitev o slovenski misiji do petka?

Slovenija pa se bo morala do petka popoldne odločiti o udeležbi slovenskih policijskih ekspertov ali posameznikov v Gazi, je ob robu posveta o sodelovanju Slovenije na mednarodnih operacijah povedala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina. Kot je poudarila, je Evropska unija članice že pozvala k odločitvi o tem.

Benčinova je ob tem dejala, da bi o takšnih zadevah lahko hitreje odločali, če bi imeli organ na državni ravni, ki bi usklajeval sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Opozorila pa je, da bi se bilo glede tega organa treba dogovoriti o podrobnostih. "Dosedanje izkušnje kažejo na to, da kadar pride do odločanja o tem, po navadi izgubljamo veliko časa, ker so vsa ministrstva, ki morajo biti vključena pri teh odločitvah, po navadi zelo zaposlena," je povedala.

Kot je nato na novinarski konferenci v okviru posveta pojasnila notranja ministrica Katarina Kresal, gre za odločitev, "ali bomo na to območje poslali civilno misijo, ki bo lahko doprinesla k utrjevanju premirja. Na ministrstvu za notranje zadeve konkretno odločitve še nismo sprejeli, prejela pa sem mnenje s strani predstavnikov policije. Sama menim, da čeprav je Gaza daleč, ne smemo reči, da to ni naš problem in se temu problemu ne smemo izogniti," je dejala ministrica.

Poudarila je še, da je to odločitev, ki jo bo na koncu sprejela vlada, "znotraj ministrstva pa ta razprava o končni odločitvi še teče, tako da danes še ne morem povedati, ali smo se že odločili o tem sodelovanju". Dodala je še, da trenutno poteka usklajevanje med ministrstvi za obrambo ter notranje in zunanje zadeve, konkretnejših podatkov pa ni želela podati; več pa naj bi bilo znano do petka.

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič pa je v zvezi s tem pojasnila, da odločitev ni sprejeta še niti na ravni Evropske unije in da je še treba preučiti, kakšen je predlog in ali je Slovenija zainteresirana za sodelovanje. Kot je dejala, še ne ve, za kakšno prošnjo EU gre, za kakšen tip misije ali kaj je predvidela EU kot možnost svojega prispevka. "Po navadi pa procesi tečejo tako, da se najprej ugotovi, kakšne so razsežnosti krize in kaj lahko kdo prispeva. In šele ko se približno vidi, kakšen je nabor možnih prispevkov, se začne tudi s konkretnejšimi odločitvami," je pojasnila Jelušičeva.