Vas Dobruša je že pred desetletji začela izumirati, pospešeno po razpadu Sovjetske zveze. Mnogi so se odselili v Rusijo ali druge dele Evrope. Hiše, ki so jih pustili za sabo, nekdaj jih je v vasi stalo 50, je ’pogoltnila’ narava. Tako je rastlinje pokrilo ceste, krošnje dreves pa so zastrle hiše. Počasi izginja tudi vaško pokopališče.
"Med delom se pogovarjam z drevesi, pticami, živalmi, orodjem. Nikogar drugega nimam," je za New York Post povedal Griša Muntean. Do februarja so mu družbo delali Gena in Lidija Lozinski, par srednjih let, ki je živel na drugem delu vasi. Vaščani so se pogovarjali vsak dan, če ne drugače, po telefonu, par pa je Griši pomagal pri varovanju hiše, ko je ta odšel na tržnico v sosednje mesto prodajat jajca in zelenjavo.
Potem pa se je neke sobote vse spremenilo. Zakonca se mu nista več javila na klice, Grišo pa je sprva skrbelo, da sta mu morda kaj zamerila. Vseeno je čez nekaj dni obvestil policijo, ki je prišla v vas preverit, kaj se dogaja z zakoncema. Ob vstopu v hišo so našli njuna trupla. Ležala sta na tleh, na pol gola, v luži strnjene krvi. Preiskava je pokazala, da ju je ubil pijani delavec, potem ko je s prijatelji poskušal posiliti Lidijo.
Šest mesecev po umoru se v vasi ni veliko spremenilo, piše New York Post. Vrt je neurejen, grobove pa je začela prekrivati trava.Tako je Griša Muntean postal edini preživeli v vasi, ki so jo naselili kmetje še v času carske Rusije. Vas je razcvet doživela v desetletjih po drugi svetovni vojni. Takrat je dobila trgovino, šolo, poletni tabor in občinsko zgradbo, v kateri so ob nedeljah predvajali filme. Ob ustanovitvi kolhoza pa je država omogočala zaposlitev pridelovalcem pšenice, vinogradnikom in sadjarjem.
Po razpadu sovjetskega projekta je sledila privatizacija. V iskanju dela so zato mnogi zapustili vas in odšli v večje kraje ali tujino. Griša se je ob prelomu tisočletja v Dobrušo priselil iz sosednje vasi. V vasi je odprl ovčjo farmo. Takrat so v kraju že prevladovali upokojenci, šola, trgovina, tabor in mesnica pa so že bili zaprti. "To je bilo mesto duhov. Kot puščava," je povedala Valentina Artin, ki je bila v vasi rojena leta 1939, nato pa se je z vnuki preselila v kraj Vadul-Leca.
Griša je zapustila žena, njuni štirje otroci pa so se odselili v Španijo. Samotar se je sicer ovčji farmi odpovedal leta 2013, danes pa tudi sam razmišlja o selitvi. Toda kot pravi, kljub osamljenosti najde zadovoljstvo v miru in samoti. Nekaj malega zasluži tudi s prodajo zelenjave.
"Obstajajo trenutki, ko se počutim res osamljenega, še posebno ko sedim na dvorišču, obkrožen s kokošnjakom, rastlinjakom, razpadajočo lado ter pogledom na vaško pokopališče. Gena je vedno govoril, da bo pazil name, in to počne tudi sedaj," pove Griša.
Med letoma 1990 in 2015 se je prebivalstvo Vzhodne Evrope zmanjšalo za 18 milijonov. Vsak četrti Moldavec živi v tujini.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.