Če pred vrhom nemškemu kanclerju Gerhardu Schröderju in francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu ne uspe doseči dogovora o reformi skupne kmetijske politike, voditelji najverjetneje ne bodo poenotili tudi pogledov na vsa finančna vprašanja širitve, zagotovo pa se ne bodo mogli dogovoriti o upravičenosti novih članic do neposrednih plačil v kmetijstvu, je moč slišati iz evropskih diplomatskih virov.
Da se to ne sme zgoditi, sicer zelo glasno poudarja dansko predsedstvo petnajsterice, ki vztraja, da mora vrh uspeti v celoti in da mora Unija na vsak način zavzeti skupna izhodišča o vseh finančnih vprašanjih, saj bo le tako mogoče pristopna pogajanja z desetimi državami kandidatkami skleniti do konca letošnjega leta. V tej luči je danski premier Anders Fogh Rasmussen kolegom že zagrozil, da bo vrh v Bruslju, če bo treba, tudi podaljšal. "Iz Bruslja ne bomo šli brez dogovora," je njegove besede v Luksemburgu povzel danski diplomat. "Dogovor je nujen že zdaj, saj je za pogajanja potreben čas," je skladno z istim virom dejal Rasmussen.
Vendar pa takšno trdno dansko stališče ne odseva tudi v drugih članicah. "Avstrija si želi, da bi EU v Bruslju dosegla dogovor o vseh odprtih vprašanjih, saj je za sklenitev pristopnih pogajanj potreben. Toda vse je odvisno od dogovora med Francijo in Nemčijo - ko bo ta dosežen, bo možna tudi odločitev o finančnih vprašanjih širitve," je tako dejala zunanja ministrica Benita Ferrero Waldner. Podobno je bilo tudi mnenje njenega finskega kolega, ki v preložitvi enega odprtega problema na kasnejši čas ne vidi težav, če se pristopna pogajanja lahko nadaljujejo. "To v širitvi ne bi pomenilo zamude," je bil prepričan finski minister Erkki Tuomioja.
Ministri petnajsterice se sicer strinjajo, da vsaj delni dogovor v Bruslju mora biti dosežen. Tako večina diplomatov petnajsterice verjame, da težav v potrjevanju kroga desetih kandidatk za širitev v letu 2004 ne bo, prav tako naj bi potrditev doživela načelna rešitev, da nobena od novih kandidatk ne sme postati neto plačnica v skupni proračun že takoj po vstopu v EU. Dogovor bo sicer verjetno sprejet z nižjim izhodiščem, kot ga je predlagala Evropska komisija, ki verjame, da bi morale nove članice po vstopu dobiti več, kot zadnje leto pred njim, ko bodo še vse prejemnice precej izdatne predpristopne pomoči. EU naj bi se dogovorila tudi o predplačilih novim članicam iz strukturnih skladov že v letu 2004, kar bi po prepričanju večine diplomatov že zadostovalo za uspešen vrh.
Sicer so se ministri danes posvetili mednarodnopolitičnim temam. Tako so med drugim prižgali zeleno luč za začetek pogajanj o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z Albanijo, ki je med petimi balkanskimi državami tretja, s katero takšno povezovanje postaja konkretna realnost. V procesu pritegovanja balkanskih držav v evropske integracije, ki ga je EU sprožila leta 2000, je tovrsten sporazum petnajsterica že sklenila z Makedonijo in Hrvaško, pogojev za začetek pogajanj pa še nista izpolnili ZRJ ter BiH. Pogajanja z Albanijo, ki jih bo v imenu EU vodila Evropska komisija, se bodo začela še letos, predvidoma decembra.
