Blix se je med predstavitvijo poročila zavzel za nadaljevanje inšpekcij v Iraku še za nekaj mesecev. Tudi če Bagdad neomejeno sodeluje z inšpektorji, ti za izpolnitev svoje naloge potrebujejo več časa, je pojasnil Blix. Čeprav inšpektorji ZN doslej niso našli nobenih dokazov o morebitnem izdelovanju kemičnega ali biološkega orožja v Iraku, pa po Blixovih besedah še vedno obstaja nekaj nejasnosti glede obstoja tovrstnega orožja v Iraku. Inšpekcije na tem področju se bodo zato nadaljevale, je pojasnil.
Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej pa je pojasnil, da je prišlo do napredka pri iskanje jedrskega orožja, vendar pa v Iraku še vedno ni nobenih dokazov o jedrskih aktivnostih, kar naj bi dokazali tudi najnovejši satelitski posnetki. Po Baradejevih besedah niso našli tudi nobenih dokazov, da bi Irak po letu 1990 poskušal uvoziti uran, ki bi ga lahko uporabil za proizvodnjo jedrskega orožja. Tako Blix kor El Baradej pa sta napovedala, da nameravata že v kratkem zaslišati iraške znanstvenike zunaj Iraka.
Nemčija, najbolj glasna zagovornica miroljubne rešitve iraške krize, priznava, da inšpekcije v Iraku ne morejo trajati v nedogled, vendar pa je treba vztrajati na miroljubni rešitvi, vojna v Iraku bi namreč pomenila vojno v regiji. Ameriški državni sekretar Colin Powell je poudaril, da je poročilo le katalog 12 let trajajočega nesodelovanja, prevar in zavajanj. Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je prepričan, da se morajo inšpekcije nadaljevati, brez novih resolucij. Podobno menijo tudi Francozi in vztrajajo, da vojna ni rešitev temveč priznanje poraza.
Britanski zunanji minister Jack Straw pa je v Varnostnem svetu ZN tudi uradno objavil dopolnjen osnutek predloga nove resolucije, ki pravi, da Irak ni izkoristil zadnje priložnosti za razorožitev. Z novim predlogom bi Iraku za razorožitev dali čas še do 17. marca. Če pa VS ZN do tega datuma ne bo potrdil, da je Irak dokazal sodelovanje, potem je glede na besedilo novega predloga zaigral svojo "zadnjo možnost".
Bush: Ne potrebujemo dovoljenja
Bush je večkrat poudaril, da ne mara vojne ter "moli za mir, vendar bo poskrbel za razorožitev režima Sadama Huseina, če se ta ne bo razorožil sam". Za vojno se sicer še ni odločil, vendar Američanov ne misli prepustiti milosti iraškega diktatorja. Na vprašanje ali bo pred morebitno vojno objavil kakšno opozorilo, je Bush dejal, da bo vsem omogočil možnost, da zapustijo Irak, tudi novinarjem. Izrazil je upanje, da bo pritisk pomagal, da se Sadam Husein odloči za prostovoljni odhod iz Iraka. Če se ne bo, pa bodo ZDA, skupaj z zavezniki, zamenjale režim v dobro iraškega ljudstva.
Pomembna je bilo tudi Bushevo zagotovilo, da bodo predlagateljice druge iraške resolucije (ZDA, Velika Britanija, Španija), to resolucijo dale na glasovanje v Varnostnem svetu ZN, ne glede na to, ali bodo pred tem uspele zbrati dovolj podpore zanjo. Za sprejem resolucije VS je potrebno zbrati najmanj 9 glasov, pri čemer ne sme nobena od 5 stalnih članic VS glasovati proti.
»Če moramo ukrepati, bomo ukrepali, pri tem pa ne potrebujemo potrditev Organizacije združenih narodov. Čas je, da se razkrijejo karte, da svet vidi, kakšno je stališče glede Sadama,« je dejal Bush. Doslej je prevladovalo mnenje, da se o resoluciji ne bo glasovalo, če ZDA ne bodo zbrale dovolj glasov podpore, vendar, kot kaže, Bush želi videti, kdo je na čigavi strani.
Izgon Huseina bi bila rešitev
Britanski premier Tony Blair je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena sodelovati v napadu na Irak, ne glede na morebitni veto v Varnostnem svetu. Vojni v Iraku bi se, po njegovem, lahko izognili le, če bi Husein odstopil.
Tudi generalni sekretar OZN Kofi Annan je ocenil, da bi bilo izgnanstvo iraškega predsednika ena od možnosti, s katero bi se izognili ameriškemu napadu na Irak. Ob tem je dejal, da ni prepričan, da bo Sadam Husein sestopil z oblasti ali odšel v izgnanstvo. Annan je tudi povdaril, da bi imeli ZN v primeru vojne proti Iraku nalogo zagotoviti obstoj kakih 10 milijonov ljudi. Najprej bi morali poskrbeti za dva milijona beguncev. Dejal je, da so razmere v Iraku kritične, in omenil, da je v Iraku pet milijonov ljudi brez pitne vode, milijon iraških otrok pa trpi zaradi kronične podhranjenosti.
