Obtožnica se nanaša na 44 oseb, na zatožni klopi pa jih je bilo danes le 21. Prvi dan sojenja je minil v znamenju pričakovane obstrukcije odvetnikov obtoženih, ki so prekinitev procesa danes zahtevali kar dvakrat. Sojenje je bilo danes prekinjeno in se bo nadaljevalo v torek.
Najprej je eden od odvetnikov zahteval ločitev postopka za Đinđićev umor od ostalih kaznivih dejanj, vendar je njegov predlog sodni senat zavrnil. Zatem je drugi odvetnik zahteval izločitev sodnega senata, zaradi česar je bil proces prekinjen do 13. ure.
Okrožno beograjsko sodišče je nato zahtevo po izločitvi sodnega senata zavrnilo, po nadaljevanju postopka pa je skupina odvetnikov zahtevala, da se iz procesa izloči posebnega tožilca in njegovega namestnika. Predsedujoči sodnega senata je nato pojasnil, da se morata o tej zahtevi izreči vrhovno sodišče Srbije in republiški javni tožilec, ter zato prekinil današnji del sojenja.
Sicer so odvetniki takoj na začetku opozorili, da je obtožnica drugačna od tiste, ki jim je bila vročena avgusta meseca.
V avgustovskem sporočilu o vložitvi obtožnice za Đinđićev umor in druga kazniva dejanja je bil kot glavni obtoženec naveden nekdanji poveljnik posebne policijske enote (JSO) Milorad Luković-Legija, ki še vedno ni dosegljiv policiji. Med glavnimi obtoženci bi bila zanesljivo tudi ustanovitelja in voditelja kriminalne združbe iz beograjske občine Zemun (zemunski klan), Dušan Spasojević-Šiptar in Mile Luković-Kum, vendar ju je policija med poskusom aretacije ubila. Največ obtožencev je prav iz vrst zemunskega klana, a najpomembnejši med njimi še vedno niso dosegljivi policiji.
Preizkušnja za srbski pravosodni sistem
Po mnenju opazovalcev bo sojenje preizkušnja za srbski pravosodni sistem, ki je trenutno predmet reforme. Posebno tožilstvo je 21. avgusta vložilo skupno obtožnico proti 44 osebam, od katerih jih je 15 obtoženih, da so neposredno sodelovali pri atentatu na srbskega premiera 12. marca letos. Od takrat so trije obtoženi dobili status zaščitene priče in naj bi bili že črtani iz obtožnice, 15 obtoženih pa se še vedno skriva pred policijo in naj bi jim sodili v odsotnosti.
Med slednjimi je tudi glavni obtoženec, nekdanji poveljnik posebne policijske enote (JSO) Milorad Luković - Legija, ki naj bi se skrival v BiH ali Bolgariji.
Pri atentatu na srbskega premiera in drugih kaznivih dejanjih so imeli ključno vlogo tudi pripadniki sedaj že razpuščene posebne policijske enote JSO oziroma rdečih baretk na čelu z Legijo, ki je bil njihov poveljnik do spomladi 2001. Obtožnica bremeni Legijo, da je organiziral atentat na Đinđića, njegovega tedanjega namestnika Zvezdana Jovanovića-Zvekija pa, da je ustrelil premiera in hudo ranil njegovega telesnega stražarja Milana Veruovića. Jovanović je nekaj dni po aretaciji priznal, da je ubil Đinđića, pozneje pa se je po nasvetu svojih odvetnikov opredelil za strategijo molčanja in se ni več izrekal o svoji vlogi pri atentatu na premiera.
Zdaj že nekdanji obtoženci, ki jim je sodni senat danes tudi uradno potrdil status zaščitene priče oz. status priče sodelavca, so nekdanji vodja kriminalne združbe iz beograjskega naselja Surčin (t.i. surčinski klan) Ljubiša Buha-Čume, vodja novosadske "podružnice" zemunskega klana Miladin Suvajdžić-Đjura Mutavi in nekdanji telesni stražar pokojnega Šiptarja, Zoran Vukojević-Vuk.
Javnost je glede oprostitve "grehov" pripadnikom mafije v zameno za pričevanje še vedno močno razdeljena. Predsednik sodnega senata je danes pojasnil, da bodo obtožnice proti vsem trem zaščitenim pričam zapečatene in da lahko ponovno postanejo veljavne, če bi skesanci prekršili dogovor s posebnim tožilcem.
