"Če bo glavna tožilka Carla Del Ponte v ponedeljek ocenila, da je sodelovanje izboljšano in bo zato njena ocena pozitivnejša od prejšnje, pri tem pa tudi ugotovila, da akcijski načrt za sodelovanje s Haagom daje dobre rezultate, bi delovna skupina EU za Hrvaško zunanjim ministrom lahko predlagala, naj se pogajanja s Hrvaško začnejo ob robu njihovega prihodnjega zasedanja 7. novembra," so dejali diplomatski viri.
Ob tem bi sicer Hrvaška utegnila prejeti tudi opozorilo, da bodo pogajanja prekinjena v primeru nesodelovanja s haaškim sodiščem.
Opozorili pa so še, da pozitivnega razpleta glede Hrvaške ni moč pričakovati, če EU ne bo dosegla soglasja o začetku pogajanj s Turčijo v ponedeljek. "Brez dogovora za Turčijo tudi Hrvaška ne more računati na pozitivno odločitev," so dejali viri.
Iskanje dogovora
Pristopna pogajanja s Turčijo naj bi se začela v ponedeljek popoldne, ker pa dogovor med članicami še zdaleč ni sklenjen, so se zunanji ministri v nedeljo zvečer sestali na izrednem sestanku. Predsedujoči, britanski zunanji minister Jack Straw, je vse članice Evropske unije pozval, naj začetek pogajanj s Turčijo podprejo.
"EU je decembra lani sklenila, da se bodo pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra, če bo država izpolnila postavljene pogoje. Ti pogoji so izpolnjeni. Močno upam, kljub razumljivim stališčem nekaterih članic, da bomo dosegli dogovor," je poudaril predsedujoči na zasedanju. Po njegovem mnenju bi preložitev pogajanj pomenila neuspeh za EU.
Dogovor blokira Avstrija z vztrajanjem, da je v pogajalsko strategijo ob članstvu za Turčijo treba vgraditi tudi alternativo, privilegirano partnerstvo. Za začetek pristopnih pogajanj je potrebno soglasje vseh članic, zato so na sestanku v Luksemburgu poskušali predvsem prepričati to državo, naj v svojih stališčih popusti.
Kot kaže, se bo to vendarle zgodilo. Čeprav so pogajanja začasno prekinili, predsedujoči Jack Straw pa si je vzel čas za dvostranske pogovore, so bili udeleženci glede začetka pogajanj s Turčijo optimistični.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je izrazil pričakovanje, da bo Evropska unija dosegla soglasje o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo, tako da bodo ti pogovori v ponedeljek v Luksemburgu, kot je bilo načrtovano, tudi stekli.
Evropa kot 'globalna sila'
Evropski voditelji se morajo odločiti, ali bo Evropska unija pokazala politično zrelost in se odločila postati globalna sila ali pa bo ostala "zaprt krščanski klub", je na strankarskem srečanju v bližini Ankare dejal turški premier Recep Tayyip Erdogan. Kot je dodal, verjame, da bo EU sprejela pravo odločitev.
Erdogan je na srečanju svoje stranke AKP menil, da je Turčija naredila vse za začetek pristopnih pogajanj, sedaj pa je po njegovih besedah na vrsti Unija.
Odločitev Evropske unije, kakršna koli že bo, ne bo spremenila poti, ki si jo je začrtala Turčija, je dejal Erdogan, po njegovih besedah pa bi obžalovali, če se projekt skupnega življenja dveh civilizacij na evropskih tleh ne bi začel uresničevati.
Protesti v Ankari
Več kot 60 tisoč Turkov je v Ankari protestiralo zaradi številnih pogojev, ki jih postavljajo Turčiji za polnopravno članstvo v Evropski uniji.
Podpora priključitvi Uniji je v Turčiji v zadnjem času močno padla, še vedno pa je 63-odstotna.
Podpora Hrvaški
Haaška tožilka Carla Del Ponte
bo oceno o sodelovanju Zagreba s haaški tribunalom podala v ponedeljek dopoldne.
V Bruslju se najpogosteje neuradno omenja možnost, da bo Del Pontejeva podala oceno brez izrecnega zaključka, kar bi posebni delovni skupini omogočilo oblikovanje pozitivnega mnenja. S tem bi se morali strinjati tudi vsi zunanji ministri članic, kar pa je težko verjetno. Še največ možnosti je, da bo za začetek pogovorov s Hrvaško določen nov datum, s še kakšnimi dodatnimi pogoji.
Diplomati v Bruslju verjamejo, da bi pozitiven premik glede Hrvaške omilil osamljeno vztrajanje Avstrije glede Turčije. Čeprav Dunaj nasprotuje širitvi s Turčijo, močno podpira vstop slovenske sosede v povezavo in terja, da se ji čimprej določi nov datum za pogajanja. Marca letos so bila ta odložena, ker EU Zagrebu ni dala pozitivne ocene za sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu v primeru pobeglega generala Anteja Gotovine, ki ga je postavila kot pogoj.
