V naslednjih dveh dneh bodo voditelji skupine osmih najrazvitejših držav na svetu (G-8) razpravljali o podnebnih spremembah, revščini v Afriki in drugih ključnih svetovnih izzivih. Ameriški predsednik George Bush je nemški kanclerki Angeli Merkel že pred začetkom srečanja zagotovil, da so ZDA pripravljene na sklenitev sporazuma o podnebnih spremembah.
Bush je Merklovi zagotovil, da imajo ZDA "močno željo" za sklenitev novega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. Eden izmed ciljev tega sporazuma, ki naj bi nasledil Kjotski protokol, je "znižanje toplogrednih plinov", je dejal ameriški predsednik.
Merklova je medtem izrazila optimizem, da bo vrh G-8 našel skupen jezik o podnebni politiki. "Mislim da imamo dobre možnosti, da oblikujemo skupna stališča, če bomo še malo delali na tem," je dejala. Nemčija si kot predsedujoča skupini G-8 prizadeva, da se voditelji osmih držav na vrhu sporazumejo o obveznih ciljih za znižanje izpustov toplogrednih plinov. Do leta 2050 naj bi izpuste zmanjšali za polovico, kar bi omejilo obseg globalnega segrevanja na dve stopinji Celzija. Bush temu cilju nasprotuje in namesto tega predlaga, da vsaka država po svoje določi obseg in način zmanjševanja izpustov. V pogovoru z ameriškimi novinarji je Bush poudaril, da bi Washington lahko igral vlogo posrednika med EU in državami v razvoju, kot sta Indija in Kitajska, ki nasprotujejo omejitvam izpustov.
Blair: ZDA se premikajo
Bush se je o podnebnih spremembah pogovarjal tudi z japonskim premierom Šinzom Abejem, s katerim se je sestal po srečanju z Merklovo. Tudi Japonska se zavzema za zavezujoče cilje pri zmanjšanju izpustov. Britanski premier Tony Blair pa je pred začetkom vrha v pogovoru za londonski časnik The Guardian izrazil pričakovanje, da bodo na vrhu G-8 lahko dosegli sporazum o "znatnem" zmanjšanju izpustov. "ZDA se premikajo," je poudaril Blair.
Po drugi strani je vodja ameriškega sveta za okoljsko kakovost Jim Connaughton v sredo izjavil, da voditelji na vrhu G-8 v sklepni izjavi ne bodo določili dolgoročnih globalnih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Kot je dodal Connaughton, se ZDA o tem vprašanju še niso pogovarjale s Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Mehiko, Južnoafriško republiko, Avstralijo, Južno Korejo in še s številnimi drugimi državami, ki so odgovorne za največje izpuste toplogrednih plinov. Dokler se o tem ne bodo pogovarjale vse te države in dokler med vsemi njimi ne bo soglasja, ne bo skupno določenega cilja glede izpustov toplogrednih plinov, je dodal ameriški predstavnik.
Sicer pa sta Merklova in Bush na novinarski konferenci med glavnimi poudarki tridnevnega vrha izpostavila boj proti revščini in epidemijam v Afriki. Vrh vodilnih držav naj bi ponudil odgovore na vprašanja, kako globalizacijo upravljati po meri človeka, se bojevati proti revščini, spodbujati svetovno trgovino in brzdati mednarodne konflikte, je dejala Merklova in pristavila: "Upam, da bomo skupaj poslali močno sporočilo."
Z vodnimi topovi nad množico
Medtem je nemška policija tudi s pomočjo vodnih topov skušala ukrotiti množico protestnikov, ki so skušali motiti vrh G-8. 10.000 protestnikov je popoldne kljub prepovedi policije prodrlo k železni ogradi, ki obdaja prizorišče vrha. Ko so začeli metati kamenje na policiste ob ograji, so ti uporabili vodne topove. Policija sicer ni potrdila navedb protestnikov, da so jih skušali razgnati tudi s solzivcem.
Po podatkih policije je bilo blizu mesta Bad Doberan ranjenih osem oseb, 15 najbolj razgretih protestnikov so priprli.
Nekateri demonstranti so blokirali dve cesti med letališčem v Rostocku in Heiligendammom, da bi voditeljem G-8 preprečili prihod na vrh. Nemška policija je javnosti tudi sporočila, da je prepovedala pohod skrajno desničarske stranke NPD proti Rostocku, kjer je bilo v soboto ranjenih 400 policistov.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.