V resoluciji o Bližnjem vzhodu, za katero je glasovalo 269 poslancev, 208 proti, 22 pa se jih je vzdržalo, je parlament članice EU tudi pozval, naj proti Izraelu in Palestincem uvedejo embargo na orožje, zamrznejo pridružitveni sporazum z Izraelom ter skličejo izredno zasedanje pridružitvenega sveta s to državo.
Resolucija o Bližnjem vzhodu je bila sprejeta z močno podporo levosredinskih strank, konkretneje evropskih socialistov (PES), ki v Evropskem parlamentu za Evropsko ljudsko stranko (EPP) tvorijo drugo največjo poslansko skupino, in kljub pozivu Hans-Gerta Poetteringa, predsednika konservativne politične skupine, naj poslanci glasujejo proti. Večina poslancev EPP je namreč nasprotovala klicu k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom. Gre za sporazum, ki ga kot institucionalni okvir za sodelovanje EU nudi sredozemskim državam. EU ga je z Izraelom podpisala leta 1995, v veljavo pa je stopil leta 2000.
Načrt za mir vsebuje sedem točk
Bližnjevzhodna kriza bo po pričakovanjih osrednja tema zasedanja zunanjih ministrov EU prihodnji ponedeljek v Luxembourgu, na katerem bo tekla beseda tako o parlamentarni kot o vrsti drugih pobud, ki so se za umiritev razmer oblikovale v Evropi. Tema ministrskega zasedanja bo tudi mirovna pobuda nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja. Načrt za mir v regiji vsebuje sedem točk in v prvi fazi predvideva izraelski umik z zasedenih palestinskih območij ter razglasitev prehodne, demokratične palestinske države. Poleg tega vsebuje predlog za ustanovitev mednarodne kontaktne skupine za regijo, po vzoru tiste, ki je bila ustanovljena za Balkan.
