Pritrdili opozorilom znanstvene stroke

Drugi dan srečanja v italijanski L'Aquili so se voditeljem skupine G8 najprej pridružili voditelji najpomembnejših razvijajočih se držav – Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike (G5) – ter Egipta, govorili pa so predvsem o podnebnih spremembah in svetovni trgovini, pri čemer je bil dosežen določen napredek.

Voditelji 16 držav iz Foruma velikih gospodarstev – ob odsotnosti kitajskega predsednika Hu Jintaa, ki je Italijo zapustil že v sredo, zaradi česar največje med hitro rastočimi gospodarstvi zastopa nižja delegacija – naj bi dosegli soglasje glede cilja, da se dvig povprečne globalne temperature omeji na dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo oz. koncem 18. stoletja.

V osnutku skupne izjave šestnajsterice naj bi tako pisalo, da "Forum velikih gospodarstev priznava, da povečanje povprečne globalne temperature ne sme preseči dve stopinji Celzija glede na predindustrijske ravni". Najpomembnejša svetovna gospodarstva naj bi tako pritrdila opozorilom znanstvene stroke, da je tak dvig skrajna zgornja meja, ki še omogoča relativno obvladljive posledice podnebnih sprememb.

Soglasja glede konkretnih zavez, da bi ta cilj uresničili, pa zaenkrat ni, saj so se voditelji, kot kaže, uskladili le glede tega, da bodo oblikovali skupen cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2050, vendar pa predvsem zaradi vztrajanja Kitajske, ki je v absolutnem obsegu že postala največji vir svetovnih izpustov, niso dosegli soglasja o 50-odstotnem zmanjšanju.

Odločno glede Irana

Iran je bil glavna tema pogovora voditeljev G8 ob večerji. Voditelji v izjavi niso omenili novih sankcij proti tej državi, vendar je, kot je dejal francoski predsednik Nicolas Sarkozy, njihov duh v njej navzoč. Sarkozy je opozoril, da ima iranski režim še do septembra oziroma do srečanja skupine G20, ki bo v Pittsburgu, čas, da sprejme ponujeno roko.

Voditelji so tudi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi nemirov, ki so izbruhnili po iranskih predsedniških volitvah, ter oblasti v Teheranu pozvali, naj tujim diplomatskim predstavnikom omogočijo neovirano delo. V zadnjih tednih so namreč iranske oblasti aretirale več zaposlenih na britanskem veleposlaništvu, od katerih je eden še vedno zaprt.

Voditelji G8 so danes tudi ostro obsodili severnokorejski jedrski poskus in izstrelitve raket, ki, kot so poudarili, ogrožajo mir in stabilnost ter kršijo resolucijo Varnostnega sveta ZN. Pjongjang so pozvali, naj se odreče vsem jedrskim poskusom in izstrelitvam raket ter opusti svoj jedrski program.

Ameriški predsednik Barack Obama in japonski premier Taro Aso pa sta se že v sredo na dvostranskem srečanju ob robu vrha strinjala, da je treba ohraniti pritisk na Severno Korejo ter vztrajati pri spoštovanju resolucij Varnostnega sveta ZN.

Bogata Berlusconijeva darila

Ob začetku tridnevnega vrha so voditelji sicer prejeli dve dragoceni darili – prvo je ročno izdelana knjiga, ki prikazuje dela neoklasicističnega kiparja Antonia Canove, drugo pa so zlati kovanci, ki predstavljajo imaginarno enotno svetovno valuto.

Deset knjig je po naročilu gostitelja vrha, italijanskega premierja Silvia Berlusconija, izdelalo 23 obrtnikov bolonjske založbe Fondazione Marilena Ferrari, ki so pri izdelavi uporabljali tradicionalne tehnike. Vsaka knjiga meri 71 po eni stranici in 44 centimetrov po drugi, tehta pa 24 kilogramov. Vsaka nosi tudi osebno posvetilo za voditelja, ki jo je prejel. Platnice so okrašene z reliefom iz belega marmorja, vezane pa so s svilenimi in zlatimi nitmi. Vključujejo več deset fotografij umetniškega dela Canove.

Kovanci, ki so jih voditelji poleg knjige dobili v dar, se medtem imenujejo "evrodolarji", kar ponazarja simboličen poziv k enotni valuti, ki bi združila Evropo in ZDA. Tako kot eno stran evrskih kovancev jih je oblikoval Belgijec Luc Luycx, vredni pa so 2800 evrov.

Darili sta šli v roke voditeljem sedmih industrijsko najrazvitejših svetovnih držav – ZDA, Japonske, Kanade, Francije, Nemčije, Velike Britanije in Italije – ter Rusije. Poleg tega sta knjigo in kovance prejela tudi predsedujoči EU Fredrik Reinfeld in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.