V četrtek bo o tem razpravljala vlada, nato pa bo vlada predlagala parlamentu, naj opravi postopek priznavanja, je pojasnil minister Rupel.
Potem ko so prve države priznale neodvisnost Kosova, med njimi tudi ZDA, se je že oglasil uradni Beograd, ki je zaradi ameriške poteze odpoklical svoje veleposlanike v Washingtonu, Ankari in Parizu. Enako bodo postopali tudi pri vseh ostalih državah, ki bodo Kosovo priznale, je dejal srbski premier Vojislav Koštunica. Zunanje ministrstvo je nanje že naslovilo protestno noto, v kateri jih poziva, naj še enkrat premislijo svoje stališče ter opozarja na morebitne posledice "resnega rušenja mednarodnega prava“.
Prvi Afganistan, Albanija, Francija, ... ZDA
Kosovo je države po svetu danes tudi uradno zaprosilo za priznanje. Prve pozitivne odgovore pričakujemo že v prihodnjih urah, je dejal kosovski premier Hashim Thaqi na seji kosovske vlade. To se je tudi res zgodilo, kot prvi je novonastalo državo priznal Afganistan, sledili pa sta mu Albanija in Francija. "To je konec balkanskih težav. Upam, da je mimo. Zdaj potrebujemo spravo, čeprav vem, da bo trajalo dolgo časa,“ je dejal francoski zunanji minister Bernard Kouchner. Priznanje sta napovedali tudi Nemčija in Velika Britanija, tako pa bo po besedah nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja ravnala tudi večina članic Evropske unije. "Okoli 17 držav se je odločilo, da se bodo hitro odzvale, da ne bodo zaradi neodločnosti ustvarile (političnega) vakuuma," je dejal. Italija je to že storila, zunanji minister Massimo D'Alema je dejal, da bodo Kosovo priznali kot neodvisno državo pod mednarodnim nadzorom. S priznanjem je pohitela tudi Turčija.
Tudi ZDA pohitele
Kot je bilo pričakovati, so Kosovo med prvimi priznale tudi Združene države. Najprej je predsednik George Bush to nakazal v svoji izjavi, dejal je: "Kosovski narod je samostojen." Vendar se je pred formalnim priznanjem ustavil. To je prišlo zvečer, novico pa je sporočila zunanja ministrica Condoleezza Rice.
Rusija odločno proti
"Brez dvoma je razglasitev neodvisnosti Kosova nelegitimna," je dejal predsednik ruske dume Boris Grizolov. Mednarodna skupnost se sooča z nevarnim presedanom, je še poudaril, pri tem pa je po njegovih besedah vsakršno sklicevanje, da gre za edinstven primer, neosnovano. Dejal je še, da samo politična kratkovidnost onemogoča, da bi videli, da kosovska odcepitev od Srbije lahko povzroči številne konflikte tako v Evropi kot tudi drugje po svetu.
Tudi Španija je potrdila, da sedme države, ki je nastala na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ne bo priznala. "Naše stališče je jasno: enostranske odločitve ne bomo priznali. Osnove v mednarodnem pravu nima," je dejal vodja španske diplomacije Miguel Angel Moratinos. To ni bilo nepričakovano, Špance namreč skrbi, da bo odcepitev Kosova sprožilo podobne procese na njihovih tleh. Zaradi iztega vzroka kot Španija ima pomisleke Gruzija. Neodvisnost Kosova kot nelegalno dejanje obravnavata tudi Romunija in Kitajska, podobno je stališče Vietnama, ene od nestalnih članic Varnostnega sveta (VS) ZN, Azerbajdžana in Šri Lanke.
Evropa enotna, Francija čestita Sloveniji
"Izjemno simbolično" je, da je dločitev EU po razglasitvi neodvisnosti Kosova sprejeta pod slovenskim predsedstvom, je po koncu zasedanja ministrov komentiral Kouchner. Slovenija je bila namreč tudi sama nekdaj republika Jugoslavije, sedaj pa predseduje EU, je dodal. S tem je v samem središču iskanja rešitve, ki bo omogočila konec razpada Jugoslavije, je menil francoski zunanji minister.
Srbski parlament je potrdil odločitev vlade o razveljavitvi razglasitve neodvisnosti Kosova. Za je glasovalo 225 poslancev, proti ni bil nihče. Vlada je omenjeno odločitev sprejela minuli četrtek, ko je za nično razglasila tudi misijo EU na Kosovu. Beograd je sicer skupaj z Moskvo zahteval tudi sklic odprtega izrednega zasedanja Varnostnega sveta, ki se je začel ob 21.00, potem ko so se članice tega najvišjega organa ZN v nedeljo zaradi razglasitve neodvisnosti Kosova na zahtevo Rusije že sešle na zaprtih posvetih.
Tudi ZN o Kosovu
V Varnostnem svetu se znova soočata dva diametralno nasprotna pravna argumenta. Ameriški in evropski, ki pravi, da je v resoluciji 1244 iz leta 1999, s katero so ZN dobili srbsko pokrajino v upravljanje,
pravna podlaga za nedeljsko razglasitev samostojnosti, in ruski, ki
pravi, da tam te pravne podlage ni, ker resolucija 1244 govori o
potrditvi statusa le na način, ki bo sprejemljiv za obe strani, torej
srbsko in albansko.
Izrednega zasedanja v New Yorku se udeležuje tudi srbski predsednik Boris Tadić, ki je že dejal, da bo priznanje Kosova s strani nekaterih držav razpravo otežkočilo. V nagovoru pa je zbrane pozval, naj ustavijo odcepitev Kosova. V nasprotnem primeru nobena meja ali suverenost nista več varni, je poudaril. Dodal je, da bo Srbija uporabila vse politične in diplomatske vzvode za izničenje kosovske neodvisnosti.
Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je od svetovne organizacije že v nedeljo zahteval, naj razglasitev samostojnosti Kosova označi za nično. Čurkin je želel, da bi vodja misije ZN na Kosovu, Joachim Rucker,
razglasitev kosovske neodvisnosti označil za nično, za kar pa ni skoraj
nobene možnosti, saj je tudi Rucker v zadnjih poročilih pozival k hitri
ureditvi statusa pokrajine.
Po besedah britanskega veleposlanika pri ZN Johna Sawersa pa je VS sicer razdeljen glede vprašanja Kosova, vendar naj bi se tudi tiste države, ki ne odobravajo ukrepa Prištine, zavedale, da je stvar šla predaleč za vračanje nazaj.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun pa je povedal, da resolucija 1244 ostaja še naprej v veljavi, tam pa ostaja še naprej tudi misija ZN na Kosovu (UNMIK). Glede Kosova se ni opredeljeval.
Slavje na Kosovu uspavalo pokrajino
Na Kosovu je tudi 16. kontingent Slovenske vojske, ki deluje na območju občine Klina. Po nedeljski razglasitvi neodvisnosti Kosova je stanje v regiji mirno, je v pogovoru za 24ur.com povedal poveljnik kontingenta Viljem Šeruga in dodal: "Sinoči je bilo še nekaj pokanja, ampak to je bilo proslavljanje, danes je vse mirno. Mi smo še naprej prisotni v regiji, kjer smo še nekoliko okrepili svojo prisotnost. V mestu Peć je vse mirno, ljudje očitno počivajo po razglasitvi Kosova. Kontingent ostaja na področju, kjer je nekaj srbskih enklav, kjer pa je vse mirno oz. ni opaziti, da bi se razmere poslabšale."
V začetku marca pride na Kosovo 17. kontingent Slovenske vojske, kjer bo tudi bojna skupina. To pa pomeni, da se bo delovanje nekoliko razširilo in da bo v sestavi slovenske bojne skupine tudi četa italijanskih in madžarskih vojakov.
Na Kosovu v misiji UNMIK deluje tudi 15 slovenskih policistov, večina jih naloge opravlja v Prištini, nekaj pa tudi v Mitrovici. Po besedah poveljnika slovenskih policistov Boštjana Veličkega je stanje v regiji mirno in tudi policisti se počutijo varno. Glede na napovedane proteste v Mitrovici pa je Velički za 24ur.com popoldne še povedal: "Danes še ni bilo zaznati nobenega incidenta."
