Predstavniki osmih glavnih političnih strank BiH in vsi trije člani predsedstva BiH so na veleposlaništvu BiH v Washingtonu dosegli dogovor o spremembi Daytonske ustave BiH.
Podpisali so skupno izjavo, v kateri so zagotovili, da so sklenili "začeti proces ustavne reforme, ki bo okrepila pooblastila državnih organov ter usmerila delo parlamenta in institucijo predsedstva".
Cilj reform je med drugim ojačati osrednje inštitucije in državo pripraviti na proces približevanja integracijam Evropski uniji in Nato.
Tročlansko predsedstvo ostaja
Sprejeto besedilo je sicer nekoliko razvodenelo, saj so iz prvotnega osnutka umaknili konkretne določbe o krepitvi pooblastil centralne vlade in premiera, o zamenjavi sedanjega tričlanskega predsedstva BiH z enim samim predsednikom in vzpostavitvi učinkovitejšega parlamenta.
Gre torej le za načelno opredelitev za ustavne spremembe, ki pa je kljub vsemu po mnenju ameriškega državnega podsekretarja za politične zadeve Nicholasa Burnsa izjemno pomemben za BiH. "To je velik dogodek za prihodnost BiH," je dejal Burns po podpisu izjave. Tudi vsi podpisniki so izrazili zadovoljstvo z dokumentom.
Izjavo so podpisali člani predsedstva BiH Ivo Miro Jović, Sulejman Tihić in Borislav Paravac ter vodje srbskih strank SDS (Dragan Čavić), SNSD (Milorad Dodik) in PDP (Mladen Ivanić), bošnjaških SDA (Adnan Terzić), Stranke za BiH (Safet Halilović), Socialdemokratske stranke (Zlatko Lagumdžija) ter hrvaških HDZ BiH (Bariša Čolak) in Hrvaška narodna skupnost (Mate Bandur).
Besedilo o ustavnih spremembah so podpisali deset let po Daytonskem sporazumu, s katerim se je 21. novembra 1995 končal najbolj krvav spopad na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne.
Podaljšali mandat mirovnim silam
VS ZN je medtem podaljšal mirovni misiji EU in zveze NATO v BiH. To je storil le nekaj ur zatem, ko so zunanji ministri EU v Sarajevu prižgali zeleno luč za začetek pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju z BiH.
