Dimitrij Rupel je vodja opazovalcev na katalonskem referendumu: Vidim vzporednice s slovensko osamosvojitvijo

Katalonska vlada je danes sporočila, da je za nedeljski referendum o neodvisnosti Katalonije pripravljenih 2315 volišč, pri organizaciji pa sodeluje več kot 7200 ljudi. Več kot 5,3 milijona Kataloncev, ki imajo volilno pravico, bo lahko svoj glas oddalo od 9. do 20. ure.

"Želimo izraziti svoje spoštovanje, čislanje in, če dovolite, ljubezen do Španije," je dejal katalonski podpredsednik Oriol Junqueras. Kot je poudaril, ukrepi Madrida za preprečitev referenduma ne slabijo katalonskih oblasti, temveč krepijo njihovo odločenost, ki bodo naredile vse, da državljanom omogočijo glasovanje.

Ob koncu novinarske konference so razkrili plastično volilno skrinjico z žigom regionalne vlade.

'Vidim vzporednice s slovensko osamosvojitvijo'

Vodja mednarodne skupine 35 opazovalcev, ki bdijo nad referendumom, je nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Dejal je, da vidi vzporednice s slovensko osamosvojitvijo ter potrdil, da so ga katalonske oblasti prosile za pomoč prav zaradi njegovih izkušenj s slovenskim osamosvajanjem. 

Pri tem je Rupel okrcal nekatere slovenske politike, ki niso zavzeli jasnega stališča o katalonskem vprašanju ter se postavili na stran tamkajšnjega ljudstva. 

Kot je iz Barcelone dejal za 24ur, imamo Slovenci podobno izkušnjo kot Katalonci. "Če kdo zasluži samostojnost in samoodločbo, so to Katalonci. So najbolj razviti del Španije, nikogar ne ogrožajo, so narod, star stoletja," je dejal. Katalonske oblasti pa poziva, naj ne hitijo z razglasitvijo neodvisnosti v 48 urah, temveč referendum izkoristijo kot osnovo za trda pogajanja z Madridom.

Ena od redkih slovenskih politikov, ki sta podprla prebivalce španske pokrajine pri njihovih težnjah po samostojni državi, sta nekdanji predsednik republike Milan Kučan ter predsednik DZ Milan Brglez.

Milan Kučan je v pismu pozval k opustitvi uporabe sile in grožnje z vojaškim posredovanjem. "Težko je v današnji Evropi sprejeti nasilje in celo grožnjo z orožjem, s katerima se skuša preprečiti Kataloncem, da uveljavijo naravno pravico naroda do samoodločbe," je zapisal Kučan.

Kot je poudaril, mu izkušnja, ki jo ima kot nekdanji predsednik predsedstva Slovenije, ko se je ta v okviru Jugoslavije odločala za samostojnost, nalaga dolžnost, da pozove k opustitvi uporabe sile in grožnje z vojaškim posredovanjem. Nasilje po njegovem mnenju ne vodi do razumnih odločitev.

"Tudi v zaostritvah med Madridom in Barcelono je edina pot le dialog o temeljnih vprašanjih, ki katalonske oblasti silijo na pot v samostojnost Katalonije in uveljavljanja pravice do samoodločbe. Tega dialoga očitno doslej ni bilo," je poudaril bivši predsednik. Slovenci smo svojo pravico do samoodločbe uveljavili pred četrt stoletja in je ne moremo zanikati drugim, če jo želijo uveljaviti po demokratični in mirni poti, je zapisal Kučan.

Kot je še poudaril, oblasti v Madridu in Barceloni čakajo zahtevni pogovori o sobivanju, ne glede na referendum. Zato upa, da bosta prevladala razum in govorica argumentov pred govorico moči in nasilja. "To mora biti tudi v interesu Evrope, njenega miru in stabilnosti," je sklenil.

Zaskrbljenost nad razmerami v Kataloniji je izrazil tudi evropski poslanec Ivo Vajgl. Španske oblasti so po njegovih besedah padle na izpitu demokratičnega obnašanja. "Pravici narodov do samoodločbe ni mogoče oporekati ali jo zatreti. Edini način soočanja s temi resnimi političnimi problemi je način demokratičnega dialoga," je zapisal na Facebooku.

Oglasili so se nekateri slovenski politiki

Evropski poslanec Igor Šoltes pa je na današnjem pogovoru z novinarji v Ljubljani spomnil, da je razlika med Katalonijo in Slovenijo, ki je imela v ustavi zapisano pravico do samoodločbe. Referendum kot demokratično sredstvo pa je samo izraz preverjanja volje naroda, ki samo po sebi nima pravnih posledic. "Zdi se mi, da je šla tu španska oblast predaleč, da na ta način prepreči preverjanje volje ljudstva," je dejal Šoltes.

Konflikt po njegovem ni v tem, ali bo Katalonija ostala v Španiji ali ne, temveč ali referendum bo ali ga ne bo. Poslanec je ob tem spomnil na javnomnenjske raziskave, ki so še pred dvema tednoma kazale na možnost zelo tesnega rezultata oz. da bi tesna večina Kataloncev celo glasovala proti neodvisnosti.

S pozivom španskim oblastem, naj ustavijo represijo v Kataloniji, so se oglasili tudi številni drugi poslanci Evropskega parlamenta, poslanci parlamentov različnih evropskih držav, politične stranke in predstavniki lokalnih oblasti in mest.

Tako je 51 evropskih poslancev, med njimi iz Slovenije Vajgl in Šoltes, pred tednom dni naslovilo pismo na španskega premierja Mariana Rajoya, v katerem opozarjajo, da so razmere v Kataloniji dosegle kritično točko. Kot poudarjajo, represivni ukrepi in grožnje španskih oblasti katalonskim predstavnikom niso le kršitev temeljnih človekovih pravic ampak napačen pristop k reševanju političnega vprašanja.

Še posebej so bili kritični do aretacij predstavnikov katalonskih oblasti in racij na katalonskih ministrstvih, kar je v nasprotju z evropskimi pogodbami in evropsko listino o temeljnih pravicah. Špansko vlado so tudi pozvali, naj nemudoma preneha z represivnimi dejanji, preneha kršiti človekove pravice ter začne političen dialog s katalonskimi oblastmi. Šoltes je povedal, da je tudi poslal pismo podpore katalonskemu zunanjemu ministru Raülu Romevi i Ruedi.

Po mnenju Šoltesa je naloga Evropskega parlamenta, da opozori na kršitve človekovih pravic v Kataloniji, tako kot opozarja na kršitve drugod po svetu in v EU.

Katalonski referendum bo spremljalo tudi več deset mednarodnih opazovalcev. Gre za člane sedanjih in nekdanjih vlad, parlamentov in Evropskega parlamenta, njihovih imen pa v Barceloni iz previdnosti za zdaj niso objavili. 

Že na nezavezujočem referendumu v Kataloniji pred tremi leti je bil med opazovalci tudi tedanji in sedanji slovenski poslanec Peter Vilfan.

Brglez: Katalonci imajo pravico do samoodločbe

Predsednik DZ Milan Brglez je v zvezi z napovedanim referendumom o neodvisnosti Katalonije danes dejal, da imajo Katalonci pravico do samoodločbe. "Želim si pa demokratično pot brez uporabe prisile," je poudaril v izjavi v državnem zboru.

V Kataloniji je vse pripravljeno za nedeljski referendum o neodvisnosti, ki pa ga španske oblasti skušajo na vsak način preprečiti, med drugim tudi z represivnimi ukrepi. Med drugim so odredile zaseg vsega gradiva povezanega z referendumom, zatemnitev spletnih strani, povezanih z referendumom, in za kratek čas priprle organizatorje. Katalonska vlada je kljub temu odločena izpeljati glasovanje.

"Slovenija visoko ceni in je tudi nastala na podlagi pravice narodov do samoodločbe, zato nas skrbijo dogajanja med Barcelono in Madridom," je dejal Brglez. Po njegovih besedah je dejstvo, da ima vsako ljudstvo oz. narod pravico do samoodločbe. "Obenem je tudi dejstvo, da ima vsaka država pravico do ozemeljske celovitosti, vendar samo, če spoštuje pravico ljudstva do samoodločbe. To izhaja iz deklaracije sedmih načel," je pojasnil predsednik DZ.

Ocenil je, da bo v primeru še večje prisile večja tudi možnost priznanja pravice ljudstva.

Če bodo v Kataloniji uporabili demokratične metode, se Brglez ne boji, da bi referendum sprožil učinek domin drugod po Evropi. Se pa boji učinka domin pretirane uporabe prisile, ki "vodi v nasprotno smer od želene". "Prisila nikoli ni rešitev," je prepričan.

Katalonci bodo glasovanje skušali omogočiti tudi s traktorji

Na ulice katalonskih mest so se danes podporniki za nedeljo napovedanega referenduma o neodvisnosti Katalonije odpravili s traktorji, s katerimi bodo skušali v nedeljo omogočiti nemoteno glasovanje. Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je sicer danes dejal, da bi lahko po referendumu špansko vlado znova pozvali k pogovorom.

Ljudi pozivamo, naj traktorje mirno pustijo pred volišči, če bodo skušale oblasti ta zapreti, pa jim to preprečite oziroma otežite, je povedal član enega od združenj kmetov. "Preprosto jih pustite tam in se ne premaknite," je poudaril Gerard Batalla.

Britanski BBC poroča, da je tako danes na ulicah Barcelone, Girone, Tarragone in več drugih katalonskih mest videti dolge kolone traktorjev, ovitih v katalonske zastave, ki bodo skušali omogočiti nemoten potek glasovanja.

Po poročanju AFP so poleg tega odporniki referenduma danes zasedli dve šoli v središču Barcelone, s čimer želijo omogočiti glasovanje. T. i. platforma šol, odprtih za referendum, pa je na Twitterju objavila fotografije še drugih zasedenih šol.

Španske oblasti so namreč v Katalonijo napotile na tisoče policistov, ki bodo v nedeljo ljudem preprečevali vstop na volišča. Katalonski voditelji zatrjujejo, da bodo referendum izvedli v vsakem primeru.

Ob tem se je postavljalo vprašanje, kako bo ukrepala katalonska policija Mossos d'Esquadra, ki je bila razpeta med nasprotujočimi si pričakovanji. Njen vodja Josep Lluis Trapero je danes naposled odredil, da je treba do nedelje do 6. ure z vseh volišč odstraniti volilni material in jih zapreti.

Katalonski premier je sicer povedal, da lahko Katalonija 48 ur po razglasitvi uradnih rezultatov, kar bi lahko trajalo nekaj dni, razglasi neodvisnost. "Vendar pa to ne izključuje možnosti, da bi 1. oktobra ponoči znova pozvali k pogovorom za politično rešitev," je danes dejal za BBC.

Ostri odzivi španskih oblasti

Španske oblasti poskušajo na vsak način preprečiti nedeljsko glasovanje, zato so odredile zaseg vsega gradiva, povezanega z referendumom. Policija je tako v četrtek zasegla tudi prvih sto volilnih skrinjic, čeprav so v podjetju, kjer so jih zasegli, zatrdili, da so namenjene za volitve v nogometnem klubu Barcelona.

Katalonsko sodišče je odredilo tudi, da mora Google onemogočiti mobilno aplikacijo "On Votar 1-Oct", ki volivcem pokaže, kje lahko oddajo svoj glas. Sodniki in tožilci so namreč v zadnjih dneh odredili tudi zatemnitev spletnih strani, povezanih z referendumom, in za kratek čas priprli organizatorje.

Prebivalci Katalonije so močno razdeljeni glede vprašanja neodvisnosti, vendar ankete kažejo, da si velika večina ljudi želi glasovanja, da bi enkrat za vselej zaprli to vprašanje.