Za ene velika zmaga, za druge nacionalna katastrofa

V beograjski cerkvi svetega Marka so obeležili spomin na žrtve hrvaške vojaške operacije Nevihta pred 15 leti, ki je pomenila konec srbske paradržave na Hrvaškem in odhod okoli 200.000 Srbov z domov. Slovesnosti sta se udeležila tudi srbski predsednik Boris Tadić in podpredsednik vlade Jovan Krkobabić. Mašo je vodil srbski patriarh Irinej, ki je dejal, da je bila "edina krivda ubitih v tem, da so bili pravoslavci in da so bili Srbi".

Eni praznujejo, drugi žalujejo

Operacija Nevihta za Hrvaško pomeni enega največjih praznikov in veliko zmago, s katero so si vrnili skoraj tretjino ozemlja, ki so ga zasedali srbski uporniki, Srbi pa jo na drugi strani vidijo kot nacionalno katastrofo, etnično čiščenje ter hrvaški vojni zločin.

Tudi srbski predsednik Tadić, ki je sicer naklonjen izboljšanju odnosov s Hrvaško, je v torek Nevihto označil za zločin, ki se ga ne sme pozabiti.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor pa mu je danes ob polaganju vencev za žrtve Nevihte na zagrebškem pokopališču Mirogoj odgovorila, da je bila z Nevihto dokončno premagana velikosrbska politika nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića. "Bilo bi dobro, če bi se tega tudi v Srbiji končno zavedali," je dejala.

Dodala je, da so Hrvaško brutalno napadli ter da so iz Srbije pošiljali tanke, ki so rušili hrvaška mesta in morili hrvaške vojake in civiliste. "To je zgodovinsko dejstvo. Na Hrvaškem ne bomo dovolili, da se spreminjajo zgodovinska dejstva o čemer koli, posebej pa ne o takšnih akcijah, ki so pomenile dokončno osvoboditev Hrvaške," je poudarila hrvaška premierka.

Ne glede na to pa predvsem v bolj nacionalističnih krogih v Srbiji vztrajajo, da bi morala Hrvaška priznati, da je bila Nevihta pravzaprav zločin nad srbskim narodom. Predsednik Demokratske stranke Srbije (DSS), nekdanji predsednik in premier Vojislav Koštunica, je dejal, da Hrvaška niti petnajst let kasneje ni priznala "tega strašnega zločina etničnega čiščenja". "V spomin srbskega naroda je za vedno vtisnjeno, da so nedolžne Srbe načrtno in namerno ubijali in surovo preganjali z njihovih ognjišč," je dejal.

Menil je še, da je bil izgon nedolžnih Srbov "največji poraz za tiste, ki so storili ta zločin", in dodal, da v Evropi od druge svetovne vojne ni bilo večje kolone beguncev od tiste, ki je leta 1995 krenila iz Knina proti Beogradu.

Dolge kolone srbskih beguncev

Nevihta se je začela 4. avgusta zjutraj, naslednji dan pa so bili hrvaški vojaki že v središču Knina, ki so ga prebivalci večinoma zapustili. Po hrvaških virih je v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov, v Srbiji pa medtem trdijo, da je domove v avtomobilskih in traktorskih kolonah zapustilo od 200.000 do 250.000 Srbov.

Hrvaška je sicer v celotni operaciji utrpela okrog 170 smrtnih žrtev med vojaki, medtem ko so na srbski strani našteli približno 600 mrtvih. Poleg tega je bilo ubitih tudi skoraj 700 civilistov srbske narodnosti, pogrešanih pa je bilo približno 1800 ljudi. Uničenih, zažganih in oropanih je bilo tudi okoli 20.000 hiš, ki so bile v lasti Srbov.

Obtožnice

Hrvaška je zaradi kriminalnih dejanj po Nevihti vložila približno 2000 obtožnic proti državljanom hrvaške narodnosti. Zaradi umorov Srbov je bilo doslej na zaporne kazni obsojenih okoli deset hrvaških vojnih zločincev. Tožilstvo haaškega sodišča pa je v torek zahtevalo visoke zaporne kazni za tri hrvaške generale, Anteja Gotovino, Mladena Markača in Ivana Čermaka, ki jih bremenijo poveljniške odgovornosti za vojne zločine v času med in po Nevihti. Na Hrvaškem sicer ti generali veljajo za heroje domovinske vojne.