Mrtev, ker je preiskoval, kar ne bi smel?

Petkova eksplozija avtomobila bombe v pretežno krščanskem vzhodnem predelu libanonske prestolnice, nedaleč od sedeža Haririjeve stranke, je zahtevala osem življenj, skoraj 90 ljudi je bilo ranjenih. Med mrtvimi je tudi vodja libanonske notranje obveščevalne službe Wissam al Hassan, Haririjev sodelavec in glasen kritik sirskega režima.

To je bil prvi tovrsten napad v Bejrutu po letu 2008. Eksplozija je odjeknila v času velikih napetosti in razhajanj v Libanonu, ki so posledica konflikta v Siriji.

Glavne opozicijske skupine v Libanonu so se v petek zvečer sestale na nujnem sestanku, na katerem so odgovornost za napad pripisale libanonskemu premierju Najibu Mikatiju ter zahtevale odstop njegove vlade.

Na ulicah pa so se zbrali protestniki, ki so zahtevali odstop vlade, zažigali gume in blokirali ceste. Največji protesti so potekali v večinsko sunitskih predelih Bejruta, pa v južnem mestu Sidon in severnem Tripoliju. Vojska je v pripravljenosti, v Bejrutu pa so na ceste že poslali več tankov.

Libanonska vlada se je danes sestala na izredni seji, ki jo je vodil predsednik države Michael Suleiman, prisostvovali pa so ji tudi poveljniki varnostnih sil. Razprava pa se je osredotočila na ukrepe za zagotavljanje miru v državi.

Po koncu seje je premier Najib Mikati povedal, da zaenkrat ostaja na svojem položaju. Predsedniku je sicer ponudil odstop, a ga je ta prosil, naj ostane, saj naj bi bilo to v nacionalnem interesu. S tem bi se namreč v Libanonu izognili nastanku "političnega vakuuma".

Suleiman se želi pred sprejetjem odločitve posvetovati z glavnimi političnimi silami v državi. "Zato sem opustil kakršno koli odločitev, dokler mi predsednik ne sporoči svoje," je še pojasnil Mikati. Srečanje vseh političnih sil je sicer predvideno za 12. november, a bi ga lahko predsednik prestavil na zgodnejši datum.

Sicer pa je tudi Mikati petkovo eksplozijo danes povezal z državljansko vojno v sosednji Siriji oziroma z al Hassanovimi preiskavami zločinov, v katere naj bi bila vpletena sirska oblast. "Ne želim prejudicirati preiskave, a dejansko včerajšnjega zločina ne moremo ločiti od razkritja eksplozij, ki bi se lahko zgodile," je ocenil.

Al Hassan naj bi po mnenju mnogih postal žrtev napada predvsem zaradi vodenja preiskave, v okviru katere so poleti aretirali nekdanjega ministra za informiranje Michela Samaho. Ta je veljal za enega najtesnejših zaveznikov al Asada v Libanonu in je obtožen načrtovanja napadov in ubojev s ciljem sprožiti sektaško nasilje v Libanonu.

Libanonske oblasti so današnji dan razglasile za dan žalovanja za osmimi žrtvami petkovega napada. Al Hassana bodo sicer pokopali v nedeljo na osrednjem trgu v Bejrutu. Tako bo k zadnjemu počitku položen ob boku nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja, ki je umrl v atentatu leta 2005, za katerim naj bi stala Sirija.

Umora Haririja je Libanon politično globoko razklal na dva tabora. Prvi je prosirski in ga vodi šiitska islamistična skupina Hezbolah. Njej nasproti stoji Zahodu naklonjena koalicijska skupina 14. marec, ki jo vodi sin nekdanjega premiera Saad Hariri.

Ker je libanonska politika tesno povezana s sirsko, državljanska vojna v Siriji stopnjuje napetosti v Libanonu. Hariri je krivdo za petkov bombni napad pripisal režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada in libanonsko vlado pozval k odstopu. Da za napadom stoji Asad, je prepričan tudi druzijski vodja Walid Jumblatt.

Libanonska opozicija je tudi izrazila zaskrbljenost, da petkov napad pomeni začetek novega vala usmrtitev protisirskih politikov in vodij varnostnih sil v Libanonu. "Brez dvoma bo v prihodnje še več žrtev," je dejal bližnji sodelavec al Hassana, major Sharaf Rifi.

Ban Ki Moon: Napad je bil gnusno dejanje

Napad v Bejrutu so med drugim ponoči obsodili Združeni narodi, tako Varnostni svet kot tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, in ZDA. VS ZN je napad označil za "gnusno dejanje" in "poskus destabilizacije Libanona s političnimi usmrtitvami" ter obsodil vse oblike terorizma. Tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je napad označila kot terorističen in kot "nevaren znak, da še vedno obstajajo ljudje, ki skušajo spodkopati stabilnost in varnost Libanona".

Tudi sirska oblast je obsodila napad

Napad je sicer kot "terorističen, strahopeten in neopravičljiv" obsodil tudi sirski minister za informiranje Omran al Zohbi, a nasprotnikov Damaska v Libanonu očitno ni prepričal.

Posebni odposlanec ZN si želi prekinitev ognja vsaj med praznovanjem praznika

V Siriji se sicer trenutno mudi posebni odposlanec ZN Lakhdar Brahimi, ki bo na pogovorih danes v Damasku skušal doseči prekinitev spopadov med silami predsednika Asada in uporniki. Za začetek si želi vsaj štiridnevno prekinitev ognja med praznovanjem muslimanskega praznika eid al adha 26. oktobra, upa pa, da se bo premirje nato nadaljevalo.

V Damasku pravijo, da so se z Brahimijem pripravljeni pogovarjati o prekinitvi ognja. Tudi v opoziciji so naklonjeni prekinitvi ognja, vendar pa vztrajajo, da mora biti Asadov režim prvi in da mora ustaviti vsakodnevna letalska bombardiranja. K prekinitvi spopadov so med drugim pozvali tudi ZN in ZDA.

Kljub prihodu Brahimija se je nasilje v Siriji nadaljevalo, samo v petek naj bi zahtevalo okoli sto življenj. Vladne sile so med drugim z letali obstreljevale uporniški kraj Maret al Numan na severozahodu države, ki leži ob strateško pomembni avtocesti med Damaskom in Alepom, uporniki pa so režimu očitali uporabo kasetnih bomb.