Nekaj dni pred predsedniškimi volitvami v Franciji dosedanji konservativec, predsednik Nicolas Sarkozy zaostaja za socialistom Francoisom Hollandom. Vprašanje je, ali lahko pred drugim krogom, v katerega se bosta uvrstila oba, izgubljeno nadoknadi v zadnji televizijski debati. Francoski politični znanstvenik Dominique Reynie pravi, da še nihče, ki je v javnomnenjskih anketah tako zaostajal, na koncu ni zmagal. Vendar pa Sarkozyja izkušeni politični analitiki še vedno niso odpisali.
"Težko je videti, kaj bi lahko obrnilo trend, vendar tukaj je nekaj elementov," pravi Pascal Perrineau, direktor Centra za študije francoskega političnega življenja, pri čemer navaja že dolgotrajne dvome, da Hollande nima pravega stasa in prave kredibilnosti glede nacionalne varnosti za predsednika.
Raziskava pa kaže, da je konservativni državni voditelj precej nepriljubljen, hkrati pa mu pripisujejo še nezmožnost reševanja gospodarske krize, zaradi katere je bilo v 27 članicah EU v zadnjih treh letih zamenjanih 14 voditeljev. "Volitve so najmanj toliko referendum o Nicolasu Sarkozyju, kot je tudi zaupnica Francoisu Hollandu," je povedal Reynie.
Vendar pa je Sarkozy dober retorik in je zato prepričan, da bo lahko, ko se bosta pred drugim krogom volitev (ta naj bi bil 6. maja), v ringu znašla le on in njegov tekmec, slednjega porazil tako, da bo izpostavil njegovo neizkušenost pri vodenju vlade in pomanjkanje fiskalne kredibilnosti. "Tako se že veselim presenečenja, ki ga boste videli. Ne morete si misliti," je povedal med torkovim obiskom Velike Britanije, ko so ga vprašali, če še verjame v svojo zmago.
Katerega asa nosi v rokavu?
Med možnimi presenečenji naj bi bile diplomatske iniciative o Bližnjem vzhodu, Afriki in Evropi ter izzivi, kot so znižanje cen nafte, povečanje naročil za francoska izdelovalca letal in preprečevanje zapiranja francoskih tovarn. Cene nafte, ki so narasle zaradi iranskega vprašanja, so se že začele zniževati, zato je malo verjetno, da bi se Velika Britanija, Francija in ZDA odločile za sprostitev strateških rezerv.
Zelo težko bi Sarkozy volivce prepričal z morebitnim podpisom velikega naročila za letala airbus, ki jih izdeluje EADS, ali za vojaške lovce rafale družbe Dassault Aviation's. Trenutno se namreč za omenjena lovska letala, katerih Francija do zdaj kljub velikim diplomatskim prizadevanjem še ni izvozila, zanimajo Indija in Združeni arabski emirati.
Lahko pa bi Sarkozyju pomagala kriza evroobmočja, ki vse bolj v svoje kremplje grabi Španijo. Volivci bi namreč lahko ocenili, da bi bilo v tem trenutku pametneje ostati zvest izkušenemu voditelju, kot pa tvegati z nepreizkušenim Hollandom. Lahko, da bi si priljubljenost dvignil tudi s srečanjem z njegovo veliko evropsko zaveznico, nemško kanclerko Angelo Merkel. A predstavniki v Sarkozyjevi stranki menijo, da Merklova ni zagotovilo za zmago.
Trenutno pa se mora Sarkozy ukvarjati s prvim krogom, v katerem mora poraziti skrajno desničarsko evroskeptično in protimigrantsko nastrojeno Marine Le Pen in proevropskega sredinskega politika Francoisa Bayrouja. Gre za boja z različnimi politikami. Tako bo poskušal volivce Nacionalne fronte, ki jo vodi Le Penova, pridobiti s svojo napovedjo o prepolovitvi prihoda novih migrantov. Na drugi strani pa snubi Bayrouja.
Veliko sredinsko usmerjenih politikov namreč meni, da bi moral Sarkozy z njim skleniti dogovor, da bi kandidirala skupaj, pri čemer bo Bayrou kandidiral za premierja. "Vozovnica z Bayroujem je njegova zadnja priložnost, a morda je že prepozno," je dejal eden izmed članov Sarkozyjeve stranke. Spet drugi v njegovem štabu mu svetujejo, da naj se poskuša dogovoriti z desnico, saj bo ta po njihovem mnenju osvojila več glasov kot Bayrou.
Hollande bo potreboval le del Bayroujevih volivcev
Javnomnenjske raziskave so pokazale, da bi lahko združeni levica in skrajna levica osvojili 46 ali 47 odstotkov glasov, kar pomeni, da bi Hollande potreboval le tretjino Bayroujevih volivcev in morda le majhno število volivcev Le Penove. Sarkozy pa računa na to, da bo v drugem krogu začel boj z enakimi možnostmi, pri čemer naj bi poskušal mobilizirati tiho večino, vključno z abstinenti, mladimi, ženskami, upokojenci in delavci. Sicer pa bo izid v prvem delu precej izenačen. Oba najbolj priljubljena kandidata naj bi dobila med 27 ali 28 odstotkov glasov.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.