Za dokončne rešitve

Skupni odbor Evropske unije in Hrvaške je po koncu dvodnevnega zasedanja sprejel deklaracijo in priporočila glede približevanja Hrvaške EU, v katerih "spodbuja Hrvaško in njene sosede k nadaljnjim okrepljenim prizadevanjem v iskanju dokončnih rešitev vseh odprtih dvostranskih vprašanj, še posebej tistih glede mej in tistih glede demarkacije". Odbor je v tem okviru tudi "iskreno pozdravil neformalni dogovor" slovenskega in hrvaškega predsednika vlade o reševanju vprašanja meje v Haagu.

Odbor je po dolgotrajni razpravi upošteval pomisleke slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu Boruta Pahorja (SD/PES), da je treba v dokumentu poudariti, da gre pri srečanju Janeza Janše in Iva Sanaderja na Bledu za "neformalni dogovor", da se ne bi v evropski javnosti ustvarjal napačen vtis, da je odločitev o posredovanju Meddržavnega sodišča v Haagu že bila sprejeta. "Že ves čas si prizadevam, da bi se slovensko-hrvaški odnosi glede določitve meje premaknili naprej, v tem smislu tudi pozdravljam odločitve, ki jih sprejema slovenska vlada, in se mi zdi prav, da so te v evropski javnosti razumljene tako, kot to ustreza dejstvom," je svoje stališče pojasnil slovenski poslanec.

Skupni odbor je v delu dokumenta o odnosih Hrvaške s sosedami tudi pozdravil možnost, da bodo lahko hrvaški državljani, ki živijo na Hrvaškem, še naprej prestopali mejo Italije, Madžarske in Slovenije z osebnimi izkaznicami in posebnim obrazcem, ki ga bodo žigosali ob vstopu in izstopu iz države. Notranji ministri so namreč septembra dosegli politično soglasje o tej rešitvi.

Evropski poslanec Pahor si je sicer prizadeval, da bi odbor v dokumentu tudi izrecno pozval Hrvaško, naj z januarjem prihodnje leto ne uveljavi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), češ da bi enostranska uveljavitev cone z januarjem prihodnje leto, ko sicer Slovenija prevzame predsedovanje EU, povzročila zaplete. Toda takšna odločitev ni bila sprejeta.

"Da nisem zadovoljen s tem, je očitno iz mojega glasovanja, saj sem se edini vzdržal. S tem sem pokazal, da sem nezadovoljen, da odbor Evropskega parlamenta ni našel toliko moči, da bi opozoril hrvaško politiko, kaj utegne prinesti njena odločitev, da 1. januarja enostransko razglasi ERC," je pojasnil Pahor, sicer eden od podpredsednikov odbora. "To lahko zelo zaplete pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo," je poudaril Pahor. Enako je v ponedeljek opozoril tudi predstavnik iz oddelka Evropske komisije za širitve Jan Truszcynzski. "Če ne bo dogovora med Hrvaško, Slovenijo in Italijo, ne vem, kako se bo mogoče izogniti negativnemu vplivu na pristopna pogajanja," je dejal.

Odbor predloga glede ERC ni podprl in to odločitev je največji nasprotnik predloga med evropskimi poslanci Bernd Posselt (EPP) pojasnil z besedami: "To je skupni odbor EU in Hrvaške, ki sprejema skupne odločitve." Hrvaški in slovenski parlament pa lahko vsak posebej sprejemata odločitve, ki bodo odsevale samo njuna stališča, je pojasnil.

Hrvaški poslanec Neven Mimica (SDP), sicer eden od podpredsednikov hrvaškega sabora, je prav tako menil, da ni bilo pričakovati, da bodo hrvaški poslanci v skupni deklaraciji sprejeli navedbo, da "obžalujejo odločitev sabora" o uveljavitvi cone. Ob tem je pojasnil, da nadzor cone ne bo mogoč, dokler ne bo rešeno vprašanje meje na morju, in da gre predvsem za zagotovitev ekološke zaščite Jadranskega morja.

Zasedanja odbora se je udeležil tudi avtor poročila o napredku Hrvaške na poti v EU za leto 2006 Hannes Swoboda (PES). Pahor upa, da bo Swoboda razpravo upošteval pri pripravi prihodnjega poročila o Hrvaški. "Upam, da bo poročevalec do nekaterih vprašanj nekoliko bolj subtilen, kot bi morda sicer bil," je menil Pahor in dodal, da je "vsaj s tega vidika zadovoljen"

Poročilo Swobode o napredku Hrvaške v letu 2006, ki ga je parlament sprejel aprila, med drugim poziva slovensko in hrvaško vlado, naj za rešitev vprašanja meje izkoristita vse razpoložljive možnosti in upoštevata doslej dosežene dogovore. Če pa ne uspeta najti dvostranskih dogovorov, pa naj se uporabi posredovanje tretje strani, je zapisano v poročilu.

Skupni odbor je sicer ponovil poziv Evropskega parlamenta iz 25. aprila letos, naj Hrvaška stori vse, kar je v njeni moči, za izvedbo potrebnih reform, tako da bo lahko pogajanja sklenila v takšnem času, da bo lahko parlament dal svoje soglasje še pred novimi volitvami junija 2009, izhaja iz končnega dokumenta, ki ga je odbor sprejel danes.