Predsedniki parlamentov Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije so na Bledu končali dvodnevno srečanje regionalnega partnerstva. Prvi dan so govorili o lizbonski strategiji in novi finančni perspektivi EU. V soboto, ko so se jim pridružili še predsedniki parlamentov Albanije, BiH, Hrvaške, Makedonije ter Srbije in Črne gori, pa so sprejeli skupno izjavo, v kateri so izpostavili evropsko pripadnost JV Evrope ter čimprejšnji začetek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU.
Kot je poudaril predsednik Državnega zbora France Cukjati, se pristopna strategija držav JV Evrope ne sme upočasniti. Izrazil je upanje, da negativna referenduma o evropski ustavni pogodbi v Franciji in na Nizozemskem ne bosta vplivala na zmanjšanje zaupanja prebivalcev držav JV Evrope v EU.
Predsedniki parlamentov držav regionalnega partnerstva se zavedajo, da čaka države JV Evrope pred pristopom k EU še veliko dela pri sprejemanju evropskega pravnega reda. Gostujoči predsedniki parlamentov, tako Cukjati, si želijo podpore parlamentov članic povezave na področjih izmenjave izkušenj pri prenosu evropskega pravnega reda, znanja in organiziranosti parlamentov na področju evropskih zadev. Po besedah predsednika DZ si želijo tudi večjega sodelovanja med parlamentarnimi odbori, ki se ukvarjajo z zadevami EU.
Za nadaljnjo sodelovanje s haaškim sodiščem
Kot so še izpostavili v skupni izjavi, je treba nadaljevati sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Na vprašanje, ali so zadnje vesti o prizadevanjih v SČG za predajo generala Ratka Mladića povezana s prizadevanji te države za vstop v evroatlatnske integracije, je predsednik parlamenta državne skupnosti SČG Zoran Šami odgovoril, da je SČG v zadnjih letih naletela na določene zahteve, povezane s sodelovanjem s haaškim sodiščem. Gre za mednarodne obveznosti, je odgovoril Šamin in dodal, da morajo vsi, ki so storili vojne zločine oziroma so osumljeni teh zločinov, za to odgovarjati z imenom in priimkom, ne pa da je za to kriv celoten narod.
