Odgovornost za atentat na bagdadskega guvernerja Alija al Haidrija je prevzela skupina jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija. V napadu iz zasede je bil poleg al Haidrija ubit tudi eden njegovih osebnih stražarjev. Skupina je odgovornost za atentat prevzela z objavo sporočila na neki islamski spletni strani.
Al Haidri je najvišji predstavnik začasne iraške oblasti, ki so ga ubili po atentatu na vodjo vladnega sveta maja lani. Uporniki so al Haidrija skušali ubiti že septembra, ko je v poskusu atentata življenje izgubilo več njegovih varnostnikov, guverner pa v napaduni bil ranjen. Današnji atentat je ponovno osvetlil problem kritičnega pomanjkanja varnostnih sil, ki bi skrbele za varnost predstavnikov novih iraških oblasti. Število napadov na iraške politike naj bi se pred prihajajočimi volitvami v Iraku še povečalo.
Nekaj ur pred napadom na al Haidrija pa je v bližini t.i. zelene cone v Bagdadu ob neki policijski postaji eksplodirala cisterna polna goriva. Pri tem je umrlo vsaj 11 ljudi, je povedal eden izmed policistov, ki so bili v bližini v trenutku eksplozije. Po besedah očividcev se je cisterna zaletela v eno izmed nadzornih točk.
Eksplozijo je bilo moč slišati po vsem središču Bagdada. Zelena cona je sicer utrjeno območje, v katerem se nahajajo uradi začasne iraške oblasti ter ameriška in britanska ambasada. Vstopne točke na to območje so sicer že večkrat bile tarče napada. To je bil tretji samomorilski napad v Bagdadu v dveh dneh. V včerajšnjih dveh eksplozijah je umrlo osem ljudi.
Nekdanji talec v Iraku toži ZDA
Osem tednov po izpustitvi iz rok islamskih skrajnežev v Iraku je Sirec Mohamed al Džundi, ki je bil 20. avgusta lani ugrabljen skupaj s francoskima novinarjema Christianom Chesnotom in Georgesom Malbrunotom, pred sodiščem v Parizu vložil tožbo proti ameriškim vojaškim silam zaradi "zlorabe, mučenja in groženj". Voznika francoskih novinarjev so ameriški vojaki tepli, brcali, mučili z elektriko in zaigranimi streljanji, je v Parizu povedal njegov odvetnik Jacques Verges.
Slabo izurjena in opremljena iraška vojska
Ameriški general Casey, eden izmed višjih poveljnikov ameriške vojske v Iraku, je dejal, da bodo v Irak poslali več sto ameriških svetovalcev za urjenje iraške vojske, da bi s tem omilili oziroma preprečili naraščanje dezerterstva in neuspehe na bojiščih, poroča ameriški časnik The New York Times. Tovrstni pojavi po mnenju ameriških vojaških voditeljev ogrožajo daljnoročno ameriško strategijo za umik iz Iraka.
Prisotnost ameriških vojaških svetovalcev naj bi okrepila samozavest pripadnikov iraške vojske in njihovo odločenost za bojevanje. Tako uradniki iz Pentagona predvidevajo, da bi za vsako izmed 45 obstajajočih enot iraške nacionalne garde in 20 enot, ki so še v nastajanju, skrbela ekipa desetih svetovalcev. Vendar naj bi ameriške svetovalce poslali v Irak šele po volitvah konec januarja.
Število pripadnikov iraške vojske in nacionalne garde ter specialnih enot je veliko manjše od pričakovanega, saj so izurili le dobro polovico od načrtovanih 100.000 pripadnikov omenjenih enot.
Bagdad prosil za napotitev opazovalcev na volitve v Iraku
Uradni Bagdad je Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki ji od 1. januarja predseduje Slovenija, zaprosil, naj na volitve v Iraku, ki bodo 30. januarja, pošlje svoje opazovalce, je povedal neimenovani diplomatski vir na sedežu organizacije na Dunaju. Kot je dodal, na OVSE o prošnji Bagdada za zdaj še niso uradno razpravljali.
Da bi organizacija poslala opazovalce v Irak, torej zunaj svojega območja, kar je že storila v Afganistanu, se je na ministrskem zasedanju OVSE v začetku decembra v Sofiji zavzel ameriški državni sekretar Colin Powell, Irak pa naj bi ustrezno prošnjo na OVSE naslovil konec minulega leta.
