'Letošnje poletje se bo zagotovo uvrstilo med prvih pet najbolj vročih poletij'

Huda neurja in poplave, na Češkem celo tornado, v Turčiji, na Siciliji in v Sibiriji pa obsežni požari. So to že znaki za preplah, znanilec, da se nam obetajo podnebne spremembe, ki bodo za vedno spremenile svet, kot ga poznamo? "Burno vreme v poletnem času je bilo od nekdaj značilno za zmerne geografske širine. Je pa res, da se to vreme zdaj dogaja ob nekoliko višjih temperaturah," odgovarja Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje.

Porast temperature na širšem območju Alp se je v zadnjih desetletjih že približal dvema stopinjama Celzija. "Toplejši zrak lahko sprejme več vodne pare, več vodne pare v ozračju pa pomeni več energije za vremenske procese," pojasnjuje.

"Dejstvo je, da se ozračje segreva," pravi Gregorčič. V bližini polov pa se medtem segreva bolj kot v bližini ekvatorja, kar pomeni, da lahko ta splošni zahodni tok zaradi manjše temperaturne razlike med ekvatorjem in poloma nekoliko oslabi, s tem pa se nato povečajo možnosti za večje amplitude planetarnih oz. rossbyjevih valov. "To pomeni, da lahko prihaja tudi do večjih odklonov," pojasnjuje.

Zahodna Evropa je trenutno deležna pogostih prodorov hladnega zraka iznad Atlantika, iznad severne Afrike pa proti južni Italiji in Balkanu doteka zelo topel zrak: "Zato imamo trenutno tam vročinski val. Slovenija pa je nekje med tema dvema vremenskima procesoma. Tisto najbolj izrazito poletno vročino smo že prebrodili." V prvih dveh tednih avgusta neke ekstremne vročine v Sloveniji ne gre pričakovati, dodaja.

'S tem bomo morali živeti tudi v prihodnje'

Po oceni Arsa se je povprečna temperatura v zadnjih desetletjih dvignila za okoli dve stopinji Celzija. Na prvi pogled se to res ne zdi veliko, a kaj pa lahko pričakujemo dolgoročno? "Treba se je zavedati, da je vreme še vedno zelo spremenljivo. Ne bo vsako poletje bolj vroče od prejšnjega," pojasnjuje Gregorčič.

Skrbi pa jih trend, ki ga merijo čez nekoliko daljše obdobje: "Letošnje poletje se bo zagotovo uvrstilo med prvih pet najbolj vročih poletij v zgodovini meritev." Vendar pa glede na meritve še vedno prednjači poletje iz leta 2003, ki mu nato sledi poletje iz leta 2019. "Morda bo letošnje poletje blizu tistemu iz leta 2019," pravi, a dodaja, da je to odvisno od kriterija, ki si ga izberemo: povprečna poletna temperatura, število vročih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija ali pa število zelo vročih dni, torej s temperaturo nad 35 stopinj Celzija. "Mislim, da v slednji kategoriji letošnje poletje ne bo doseglo najvišjih mest, v prvih dveh omenjenih kriterijih pa se bo precej približalo drugemu ali tretjemu mestu."

"Treba se bo prilagajati tem dejstvom in se obnašati tako, da bi morda nekaj prispevali k omejitvi toplogrednih plinov, ki so odločujoč faktor pri naraščanju temperature," pravi Gregorčič.

Kaj pa poletna neurja s hudimi posledicami? "Sicer je to statistično težko enolično potrditi, vendar pa nekoliko naraščata predvsem število in intenziteta vročinskih valov ter tudi intenziteta krajevnih nalivov. S tem bomo morali živeti tudi v prihodnje," pravi.

Nekateri dogodki so sicer bolj lokalni, vročinski valovi pa so pojav, ki zajame večja območja. "Letos je vročinski val omejen bolj na južni del Apeninskega in Balkanskega polotoka." Pred dvema letoma je bilo medtem najbolj vroče v Španiji in Franciji, kjer pa je letos relativno hladno. "Mi smo nekje vmes in smo tako deležni nekaj vročine in nekaj neurij, ki nastajajo na meji med dvema različnima zračnima masama, torej med to vročo subtropsko in hladnejšo atlantsko," še dodaja.