Namen napada je bil, ko je zatrdil ameriški poveljnik Brennan Byrne, pobiti tiste upornike, ki so se zatekli v mošejo. Ameriška vojska je potrdila, da je na mošejo odvrgla dve 277 kilogramski bombi ter nanjo izstrelila več raket. V napadu je bil uničen tudi del zidu, ki je obdajal mošejo, sama mošeja pa naj ne bi bila poškodovana.
Ameriška vojska je napad na mošejo izvedla prav v času, ko so se verniki zbirali k popoldanski molitvi. Po napadu so ranjene odpeljali v bližnje začasne bolnišnice, okoli poslopja mošeje pa so se začeli zbirati razjarjeni Iračani.
V Iraku najhuje doslej
Po poročanju ameriških televizij so bili včerajšnji boji v Iraku najhujši, odkar je ameriški predsednik Bush 1. maja lani naznanil konec večjih vojaških operacij v tej državi. Podatki o mrtvih in ranjenih si nasprotujejo, vendar pa je televizija NBC poročala, da je od nedelje do torka zvečer umrlo najmanj 130 Iračanov in 30 Američanov. Tiskovna agencija Asociated Press pa navaja, de je bilo ubito kar 150 Iračanov.
Spopadi v pretežno sunitskem mestu Faludži, zahodno od Bagdada, in bližnjem Ramadiju so del obsežnega upora tako sunitskih kot šiitskih muslimanov na območju od Kirkuka na severu do Basre na jugu Iraka.
Do tal porušili štiri hiše
Ameriška vojska je v torek v Faludžo vdrla z oklepniki in tanki ob pomoči letal AC-13. Po dveh urah ogorčenega boja z neznanci, so se Američani umaknili, letala in tanki pa so do tal porušili najmanj štiri hiše. Od hiše, v kateri naj bi po informacijah sosedov živele štiri družine, so ostale samo še ruševine, pod katerimi so predvidevanjih še vedno nekatere žrtve.
V omenjenem napadu je umrlo najmanj 34 Iračanov, med ranjenimi pa sta tudi dva ameriška marinca. Po informacijah zdravnikov iz bolnišnice v Faludži je kar 25 civilistov umrlo v ruševinah hiš, ki so jih zbombardirala ameriška letala.
Napadi na okupacijske sile se vrstijo tudi drugod
Na območju Kirkuka so izbruhnili spopadi med ameriškimi vojaki in protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju v Faludži. Po podatkih policije in bolnišničnih virov je bilo pri tem ubitih osem Iračanov, med njimi otrok, dvanajst pa jih je bilo ranjenih. Po besedah načelnika policije v Haviji, 50 kilometrov zahodno od Kirkuka, je skupina protestnikov začela streljati na ameriške vojake, ki so na napad odgovorili.
Ukrajinski vojaki pa so medtem zaradi varnostnih razlogov evakuirali iraško mesto Kut, kjer so se minule dni spopadali s privrženci skrajnega šiitskega voditelja Moktade al Sadra.
Skupina Iračanov je že v torek napadla tudi položaje marincev pri guvernerski palači v Ramadiju. V napadu je, po besedah neimenovanega uradnika Pentagona, umrlo 66 Iračanov in 12 Američanov.
ZDA ne bodo odstopile od načrta
Predstavniki ameriške vojske so sporočili, da v osrednjih in južnih delih Iraka izvajajo operacije, katerih cilj je uničenje paravojških skupin iraških šiitov al-Mehdi.
Ne glede na ostre spopade, ki so sedaj zajeli tudi del doslej mirnih šiitov, pa je ameriški civilni upravitelj Iraka Paul Bremer zatrdil, da so na dobri poti do uresničitve demokratičnega Iraka in da ostaja 30. junij trden datum predaje suverenosti Iračanom. Bremer je moral priznati, da še ne ve, komu v Iraku bodo predali oblast.
V Iraku je trenutno okoli 134.000 ameriških vojakov in ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je v torek dejal, da jih bodo poslali še več, če jih bodo poveljniki na terenu potrebovali.
Bolgari ostajajo v Iraku
Bolgarske sile bodo ostale v Iraku kljub grožnji, ki jo povzroča naraščajoči upor, je potrdil visoki bolgarski diplomat. V napadu upornikov iz zasede je bil v torek ubit bolgarski civilni voznik tovornjaka, trije bolgarski vojaki pa so bili ranjeni.
Namestnik bolgarskega zunanjega ministra Ivan Petkov je na srečanju z veleposlaniki držav koalicije za boj proti terorizmu poudaril odločenost Sofije v okviru boja proti terorizmu še naprej izpolnjevati svoje dolžnosti v Iraku. Ponovil je tudi zahtevo Bolgarije za dodatno ameriško vojaško pomoč za bolgarske sile v Karbali ter za boljšo izmenjavo informacij med koalicijskimi zavezniki.
Jordanija se boji državljanske vojne v Iraku
Jordanski zunanji minister Marvan Muašer je opozoril, da sosednjemu Iraku grozi državljanska vojna. "Položaj v Iraku je zelo nevaren in zdi se, da tamkajšnji politični proces drsi v državljansko vojno," je menil Muašer v prvem uradnem jordanskem odzivu na najnovejši val nasilja v Iraku.
"Razpustitev iraške vojske in civilne uprave je povzročila varnostni vakuum in zdaj se soočamo s posledicami tega," je dodal. Obenem je opozoril pred marginalizacijo sunitov ali katere druge etnične skupine v Iraku. "Američanom smo vedno znova govorili, da molk šiitov ne pomeni, da so zadovoljni. V bistvu le čakajo na volitve, da prevzamejo oblast," je še povedal Muašer. Po njegovih besedah bo vsakršno poslabšanje razmer v Iraku, ki bi vodilo k notranjim delitvam, vplivalo tudi na Jordanijo in druge države v regiji.
Pozivom k izdatnejšem angažmaju mednarodne skupnosti v Iraku pa se je pridružila tudi Arabska liga.
Zaradi Iraka je posredno ogrožena tudi Tajska. Ta je sporočila, da je njeno veleposlaništvo v Stockholmu prejelo sporočilo z grožnjo z napadom na tajske interese, če Bangkok ne bo umaknil svojih vojakov iz Iraka. Švedske oblasti so zato že zaprosili, naj okrepijo varnostne ukrepe na območju tajskega veleposlaništva.
Po besedah namestnika tajskega zunanjega ministra Sorajaka Kasemsuvana je bilo pismo, ki ga je prejelo tajsko veleposlaništvo, napisano v angleščini, podpisano pa v arabščini. Nosilo je žig z datumom 5. april in je bilo poslano iz švedskega mesta Malmoe. V njem piše, da bo Tajska tarča terorističnih napadov, ker ima vojake v Iraku.
Tajska, ki je ena od najzvestejših ameriških zaveznikov v Aziji, ima v Iraku nameščenih okoli 450 vojakov, ki pa ne sodelujejo v bojih, temveč opravljajo le naloge humanitarnega značaja.
