Z novo raketo nad Izrael

Skrajno libanonsko gibanje Hezbolah je po navedbah izraelske policije danes na Izrael izstrelilo nov tip rakete. "Najmanj ena raketa neznanega tipa z okoli 100 kilogrami eksploziva je zadela mesto Afula," je dejal predstavnik izraelske policije Mickey Rosenfeld. Skupno je na Afulo, ki leži okoli 50 kilometrov južno od izraelsko-libanonske meje, priletelo pet eksplozivnih teles, ki pa niso povzročila škode ali žrtev.

Afula je eno od mest najgloblje v Izraelu, do koder je doslej Hezbolah izstreljeval rakete. Policija je še sporočila, da neznana raketa ni bila tipa Zelzal iranske izdelave, kot so pred tem poročali izraelski mediji.

Hezbolah pa je sporočil, da je na Afulo prvič izstrelil izstrelke, ki jim pravijo Hajbar 1. "Muslimanski odpor je na sionistično regijo Afule izstrelil salvo izstrelkov Hajbar 1," je zapisno v njihovi izjavi. Hajbar je sicer ime oaze v sedanji Savdski Arabiji, kjer je muslimanski prerok Mohamed leta 629 dobil bitko proti Judom.

Izrael krepi ofenzivo

Izraelska vojska je v noči na petek nadaljevala napade na cilje v Libanonu - izraelska letala so napadla kakih 130 ciljev Hezbolaha v dolini Beka. Iz zraka, morja in kopnega pa so izraelske enote napadale cilje na jugu Libanona, kjer so uničile več hiš. Napadle so še območje pristaniškega mesta Tir južno od Bejruta. Pri tem je bilo ubitih enajst civilistov, med njimi državljan Jordanije.

Medtem se je izraelska vojska odločila v bližini Tel Aviva namestiti protiraketno zaščito patriot, kot so pojasnili zaradi možnosti, da začne libanonsko skrajno gibanje Hezbolah Izrael obstreljevati z raketami dolgega dometa. Za prestrezanje raket, izstreljenih z juga Libanona, bo Izrael v okolici Tel Aviva sicer uporabil tudi lasten protiraketni obrambni sistem arrow.

Izraelske sile so spremenile svoje položaje v južnolibanonskem mestu Bint Džbeil, ki velja za oporišče Hezbolaha, spopadi med obema silama pa se nadaljujejo. Izraelska vojska, ki je sporočila, da je v Bint Džbeilu ubila dvanajst pripadnikov Hezbolaha, se je od vhoda v mesto pomaknila nazaj proti obmejni vasi Marun al Ras, ni pa še jasno, ali gre za umik izraelske vojske ali zgolj za njeno premeščanje.

Pokopani pod ruševinami

Libanonsko ministrstvo za zdravje je sicer medtem sporočilo, da je v 16-dnevni izraelski ofenzivi umrlo že okoli 600 civilistov, vendar jih je približno tretjina pokopanih pod ruševinami uničenih zgradb. V tej številki sicer ni zajetih okoli 20 ubitih libanonskih vojakov in 35 pripadnikov skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah, ki naj bi bili ubiti po navedbah samega Hezbolaha. Izrael sicer trdi, da je bilo v napadih ubitih okoli 200 pripadnikov Hezbolaha.

V napadih Hezbolaha pa je bilo ubitih 51 Izraelcev, med njimi je bilo 18 civilistov.

Izraelska ofenziva na Libanon se je začela 12. julija, potem ko je libanonsko skrajno gibanje Hezbolah napadlo izraelsko vojaško postojanko in ubilo dva izraelska vojaka.

Izrael vztraja, da bo z napadi nadaljeval, dokler Hezbolah ne bo izpustil ugrabljenih vojakov, slednji pa za talca zahteva izpustitev več sto palestinskih zapornikov.

ZN umika opazovalce

Združeni narodi so se odločili umakniti neoborožene pripadnike misije ZN za nadzor premirja med Izraelom in njegovimi sosedami (UNTSO) s položajev vzdolž izraelsko-libanonske meje. Premestili so jih na postojanke začasnih sil ZN v Libanonu (UNIFIL), katerih pripadniki nosijo lahko orožje za samoobrambo.

"To so neoboroženi ljudje in ta ukrep je namenjen njihovi varnosti," je dejal tiskovni predstavnik UNIFIL Milos Strugar. Do odločitve je prišlo po torkovem napadu na postojanko UNTSO v Hiamu na jugu Libanona, pri čemer so bili ubiti štirje pripadniki sil ZN.

UNTSO ima okoli 50 opazovalcev v štirih postojankah vzdolž meje, od tega sta bili dve izpraznjeni že pred tem. Ena je bila uničena v napadu na Hiam, drugo pa so izpraznili po tem, ko je bil preteklo soboto v streljanju pripadnikov skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah huje ranjen eden od opazovalcev. Preostali dve sedaj selijo v postojanke UNIFIL, je še povedal Strugar.

Brez obsodbe napada na opazovalce

Varnostni svet Združenih narodov je medtem sprejel skupno izjavo, v kateri je izrazili "šok in užaloščenost" nad smrtjo štirih neoborožćenih opazovalcev ZN med izraelskim bombandiranjem Libanona. Večina članic VS ZN je želela močnejšo izjavo, v kateri bi obsodili izraelski napad na neoborožene pripadnike opazovalne misije ZN v Libanonu, vendar to zaradi nasprotovanja ZDA to ni bilo mogoče.

ZDA so v dveh dneh razprave uspele iz izjave umakniti obsodbo napada, zahtevo po skupni preiskavi Izraela in ZN ter vsak namig, da je bil napad morda nameren.

Bush in Blair za napotitev mednarodnih sil

Ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair sta se na srečanju v Washingtonu strinjala, da je treba na Bližnji vzhod čimprej napotiti mednarodne sile. Bush je na novinarski konferenci po srečanju z Blairom tudi napovedal, da se bo državna sekretarka Condoleezza Rice ta konec tedna vrnila na Bližnji vzhod.

Bush je dejal, da si bosta z Blairom prizadevala za sprejetje resolucije ZN v podporo mednarodnim silam. Resolucija bi morala zagotoviti "okvir za ustavitev sovražnosti in mandat mednarodnim silam", je izjavil.

"Učinkovite mednarodne sile bodo pomagale pospešiti dostavo humanitarne pomoči, olajšale vračanje razseljenih oseb in podprle libanonsko vlado pri zagotavljanju polne suverenosti nad ozemljem države in varovanju njenih meja," je dejal Bush.

Bush in Blair sta še naprej enotna in zavračata pozive evropskih in arabskih držav k takojšnji in brezpogojni ustavitvi izraelskih napadov na Libanon. Izrael si njuno stališče razlaga kot zeleno luč za nadaljevanje ofenzive, s katero želi uničiti šiitsko gibanje Hezbolah.

"V Libanonu si Hezbolah ter njegovi iranski in sirski podporniki želijo ubijati in izkoristiti nasilje za ustavitev širjenja miru in demokracije," je izjavil Bush in dodal: "To jim ne bo uspelo." Bush je nadaljeval, da imata on in Blair načrt, s katerim bi iz te krize dosegli trajen mir.

Blair je trenutno dogajanje na Bližnjem vzhodu opisal kot "okvir, ki nam bo omogočil stabilizirati razmere na srednji in dolgi rok". "Kar se trenutno dogaja na Bližnjem vzhodu, je popolna tragedija za Libanon, za Izrael in za širšo regijo. In obseg uničenja je zelo jasen," je dodal.

Blair je v Washington pripotoval danes, to pa je že njegov drugi obisk v Beli hiši v zadnjih dveh mesecih. Bush in Blair sta se sicer zadnjič sestala pred dvema tednoma na vrhu skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Sankt Peterburgu.

EU za prekinitev ognja v tednu dni

Francija bo poskušala doseči čimprejšnje sprejetje resolucije Združenih narodov, v kateri bi pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Libanonu, je povedal francoski predsednik Jacques Chirac. Po ocenah visokega predstavnika Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane bi se to lahko zgodilo že prihodnji teden.

"Prekinitev ognja v Libanonu mora temeljiti na političnem soglasju med sprtimi stranmi in imeti podporo mednarodne skupnosti z napotitvijo mirovnih sil z mandatom ZN," je v sporočilu za javnost zapisal Chirac. Ob tem je opozoril, da je treba krizo čim prej rešiti, saj so humanitarne razmere v Libanonu izredno zaskrbljujoče.

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Jean-Baptiste Mattei, bo Francija v prihodnjih dneh Varnostnemu svetu ZN predložila osnutek resolucije o Libanonu. Dodal je, da bodo o vsebini resolucije razpravljali tudi zunanji ministri držav članic EU, ki se bodo v torek sestali na izrednem zasedanju v Bruslju.

Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Solana je medtem ob robu zasedanja Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v Kuala Lumpurju ponovil, da mora v Libanonu čim prej priti do prekinitve ognja, mednarodna skupnost pa mora čim prej doseči dogovor o mirovnih silah, ki bi pomagale stabilizirati libanonsko mejo z Izraelom.

Po besedah Solane bi lahko bil ta dogovor dosežen že kmalu. "Možno je, da se to zgodi že prihodnji teden. Takrat bo jasno, kakšna bo sestava teh sil," je dejal in pojasnil, da so "številne" države na srečanju v Kuala Lumpurju, med njimi Malezija, Indonezija in Nova Zelandija, že ponudile pomoč pri sestavljanju teh sil, če bodo te dobile mandat ZN.

Že v četrtek je Solana dejal, da so svoje vojake pripravljene prispevati tudi številne države EU. Njegova tiskovna predstavnica Christina Gallach je pojasnila, da bi najraje videli, da bi EU prevzela vodilno vlogo v teh silah. "V Libanon je, potem ko bo sklenjena prekinitev ognja, treba poslati močen kontingent vojakov iz držav EU," je dejala.