Z Lizbonsko pogodbo bo možen izstop iz EU

S potrditvijo Lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem je bila odpravljena glavna prepreka za uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki EU prinaša številne novosti. Te naj bi v zelo kratkem času skoraj za enkrat razširjeni EU omogočile učinkovito delovanje in okrepile njeno vlogo v svetu pa tudi omogočile nadaljnje širitve.

Lizbonska pogodba, imenovana tudi reformna pogodba, je naslednica ustavne pogodbe, ki so jo na referendumih leta 2005 zavrnili Francozi in Nizozemci. Ena temeljnih točk nove pogodbe je krepitev odločanja s kvalificirano večino na račun soglasja, ki pa še ostaja na najbolj občutljivih področjih, na primer v skupni zunanji in varnosti politiki.

''Zunanji minister'' za celotno EU

Lizbonska pogodba predvideva dva pomembna nova položaja – eden od teh je položaj "zunanjega ministra EU", ki pa je bil v primerjavi z ustavno pogodbo preimenovan v visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

"Zunanji minister" bo sicer "dvoklobučnik", saj bo hkrati tudi podpredsednik Evropske komisije, s čimer bo združena funkcija sedanjega visokega zunanjepolitičnega predstavnika in komisarja za zunanje odnose.

"Zunanji minister" bo izvoljen za pet let hkrati s potrditvijo nove komisije in bo stalni vodja Sveta ministrov za zunanje zadeve, ki bo ločen od Sveta ministrov za splošne zadeve, ki mu bo še vedno predsedovalo rotirajoče predsedstvo. V pripravah na nov sistem švedsko predsedstvo EU že uvaja ločeno zasedanje sveta za zunanje in sveta za splošne zadeve. Ob tem se bo uvedla tudi skupna zunanja služba EU.

EU z enotno pravno entiteto

EU bo imela z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe enotno pravno entiteto, kar ji bo omogočalo podpisovanje mednarodnih sporazumov. Nova pogodba predvideva tudi, da bosta Evropski svet in Evropska centralna banka postala uradni instituciji, tako da bo po novem institucij sedem, ne pet. Svet EU bo v pogodbi naveden kot Svet ali Svet ministrov, Sodišče Evropskih skupnosti pa se bo preimenovalo v Sodišče EU.

Evropski svet s stalnim predsednikom

Evropski svet bo kot nova institucija dobil tudi svojega stalnega predsednika, s čimer se uvaja drugi pomemben visoki položaj v EU. Sedaj je predsednik Evropskega sveta šef države, ki za šest mesecev predseduje EU, po novem pa bo predsednik izvoljen za dve leti in pol s kvalificirano večino držav članic z možnostjo podaljšanja mandata.

Lizbonska pogodba sicer predvideva zmanjšanje števila komisarjev po letu 2014, vendar je Evropski svet lani decembra po zavrnitvi pogodbe na Irskem odločil, da bo vsaka država članica ohranila svojega komisarja tudi po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Zagotovljeno komisarsko mesto je bila namreč zahteva Irske za sklic drugega referenduma.

Okrepljen Evropski parlament

Lizbonska pogodba predvideva tudi krepitev edine neposredno voljene institucije, Evropskega parlamenta. Najpomembnejši postopek odločanja Evropskega parlamenta, postopek soodločanja, ki se bo po ratifikaciji nove pogodbe preimenoval v "redni zakonodajni postopek", bo veljal praktično za vse politike EU, kar pomeni, da bo v skoraj vseh zakonodajnih postopkih Evropski parlament enakovreden Svetu.

Reformna pogodba – na zahtevo Poljske šele z letom 2014 – uvaja tudi nov sistem odločanja z dvojno večino v Svetu za zakonodajo, ki ne zahteva soglasja. Kvalificirana večina je dosežena, če je za 55 odstotkov držav in 65 odstotkov prebivalstva. Če Svet ne odloča na podlagi predloga komisije, je potrebna večina 72 odstotkov držav članic in 65 odstotkov prebivalstva.

Do leta 2014 pa ostaja v veljavi sistem glasovanja iz Pogodbe iz Nice. Od leta 2014 do 2017 bo v veljavi prehodno obdobje, v katerem bo sicer veljal nov sistem, vendar bo mogoče na pobudo posamezne države še vedno uporabiti sistem iz Nice. Z letom 2014 se uvede tudi nova oblika kompromisa iz Joanine, ki skupini držav omogoča odlog zanje sporne odločitve za razumen rok, čeprav ne dosegajo praga blokirajoče manjšine.

Konec tristebrne strukture

Reformna pogodba odpravlja tristebrno strukturo, s čimer krepi pristojnost EU v pravosodju in notranjih zadevah (tretji steber). Velika Britanija si je pri tem izborila številne izjeme, s čimer je želel premier Gordon Brown preprečiti referendum, na katerem naj bi Britanci po vseh napovedih zavrnili novo pogodbo. Izjeme si je izborila tudi Irska.

Lizbonska pogodba predvideva tudi spremembo sestave Evropskega parlamenta, v katerem bo sedelo 750 evropskih poslancev in predsednik. Slovenija bo imela z Lizbonsko pogodbo enega poslanca več kot sedaj, torej osem poslanskih sedežev.
Z Lizbonsko pogodbo se poveča tudi število generalnih pravobranilcev za tri, pri čemer bo mesto stalnega generalnega pravobranilca dobila tudi Poljska in tako bo na Sodišču EU enajst generalnih pravobranilcev, od katerih jih bo šest stalnih.

Omogočen bo izstop iz EU

V reformni pogodbi je še novost, ki jo je predvidevala tudi ustavna pogodba, in sicer določba, ki državam članicam prvič omogoča, da legalno in formalno končajo članstvo v EU. V EU sicer obstaja primer, ko je neko ozemlje nehalo biti del EU (Grenlandija), vendar zdaj ni formalnega vzvoda za izstop iz EU.

Šefi držav ali vlad članic EU so Lizbonsko pogodbo slovesno podpisali 13. decembra 2007 v Lizboni, zato je po portugalski prestolnici tudi dobila ime. V parlamentih so jo ratificirale že vse države članice, na referendumu pa tudi Irska, vendar postopki še niso popolnoma končani na Poljskem in Češkem, kjer še manjka podpis evroskeptičnih predsednikov Lecha Kacyznskega in Vaclava Klausa.