Z izjavo k novim kompromisom

Predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering so v Nemškem zgodovinskem muzeju v Berlinu v okviru neformalnega vrha EU, ki se ga udeležuje tudi premier Janez Janša, podpisali berlinsko izjavo, ki naj bi bila ob 50. obletnici EU simbol dosedanjih uspehov unije in zagon pri soočanju z izzivi v prihodnosti. Podpis izjave so spremljali zvoki evropske himne, Beethovnove Ode radosti.

"Evropa je stoletja predstavljala idejo, upanje na mir in razumevanje. To upanje se je izpolnilo. Evropsko združevanje nam je prineslo mir in blaginjo," se glasi uradni slovenski prevod začetka berlinske izjave. "Danes, 50 let po podpisu Rimske pogodbe, smo tako združeni v cilju, da EU še pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament leta 2009 zagotovimo nov skupni temelj," pa piše v sklepnem delu, ki velja za posredni poziv k ustavni reformi. S tem stavkom se je namreč sedemindvajseterica po nekaterih tolmačenjih posredno zavezala, da bo storila vse za postavitev novih institucionalnih temeljev, ki bi nadomestili ustavno pogodbo, zavrnjeno leta 2005 na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

"Mi, državljanke in državljani EU, imamo srečo, da smo združeni," se glasi uvod v tri tematska poglavja, ki izpostavljajo pomen solidarnosti in demokracije, pomen EU na svetovnem odru ter pomen odprtosti in nadaljnjega notranjega razvoja. "V Evropski uniji uresničujemo svoje skupne ideale: za nas je človek najpomembnejši. Njegovo dostojanstvo je nedotakljivo. Njegove pravice so neodtujljive. Ženske in moški so enakopravni," se začne prvo "poglavje" o solidarnosti in demokraciji.

V drugem pa so izpostavljeni izzivi EU na globalnem odru. "Pred nami so veliki izzivi, ki presegajo nacionalne meje. EU je naš odgovor nanje," piše v izjavi. Le skupaj bomo lahko tudi v prihodnje obdržali evropski socialni ideal v dobro vseh državljanov EU. "Ta evropski model združuje gospodarski uspeh in socialno odgovornost. Skupni trg in evro nas krepita. Z njima lahko v skladu s svojimi vrednotami oblikujemo vse večjo preglednost svetovnega gospodarstva in čedalje močnejšo konkurenco na mednarodnih trgih," se nadaljuje.

Tako sta v izjavo vključena tako socialna razsežnost kot evro. Za slednjega se je zavzemal predvsem luksemburški premier in šef držav z evrom Jean-Claude Juncker, nasprotovala pa mu je predvsem Velika Britanija, ki ni članica območja evra.

"EU bo tudi v prihodnje temeljila na odprtosti in volji svojih članic, da skupaj okrepijo notranji razvoj unije," se glasi začetek tretjega poglavja, ki bi ga lahko tolmačili kot posredni poziv k nadaljnjim širitvam ob ustrezni notranji ureditvi, za kar so se sicer lani decembra zavzeli voditelji EU v Bruslju.

"Z evropskim združevanjem so sanje prejšnjih generacij postale resničnost. Naša zgodovina nas opozarja na to, da moramo to srečo ohraniti za prihodnje generacije," opozarja EU v sklepnem delu izjave. "Vemo namreč, da je Evropa naša skupna prihodnost," se sklene izjava v zadnjem odstavku slovenske različice izjave.

Ozdravljena Evropa?

Evropska unija pomeni hkrati toliko različnih stvari, da jih je težko pojasniti, predvsem pa je zdravilo za vse bolezni Evrope, naše bolezni, je ob začetku slovesnosti ob 50. obletnici EU v Berlinu poudaril italijanski premier in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. EU je tako odrešitev za kontinent, ki je bil na prvi polovici minulega stoletja tik pred tem, da stori samomor, je dejal.

Mlajšim generacijam bi morda EU po njegovih besedah najbolje pojasnili s primerjavo besed bolne Evrope preteklosti in nove, ozdravljene Evrope. Besede preteklosti so rasizem, ksenofobija, nacionalizem, fašizem in stalinizem. Besede, ki odzvanjajo v združeni Evropi, pa so: mir, svoboda, demokracija, blaginja, spoštovanje človekovih pravic in solidarnost, je poudaril.

EU ni "tuja sila", ki osvaja naše države, je naš skupni projekt, Evropa niso "oni", to smo "mi", je ob začetku slovesnosti v počastitev okrogle obletnice EU v slavnostnem nagovoru voditeljem sedemindvajeseterice povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Za nadaljevanje evropske avanture niso dovolj številke in vrednote, temveč politična volja vsakega od nas.

"Niso dovolj velike besede, potrebujemo dejanja, konstruktivna dejanja," je povzel misel Roberta Schumana. Nedvomno je za nacionalne politike mamljivo za vse neuspehe kriviti Bruselj, ni pa pošteno, je opozoril Barroso. "Uprimo se tej skušnjavi. Gre za etiko evropske odgovornosti, ki se je moramo vsi zavedati," je pozval.