Z grožnjami proti Poljski

Udeleženke vrha EU v Bruslju so dosegle dogovor o skupnem evropskem predstavniku za zunanjo politiko.Dogovor, ki ga morajo še natančneje opredeliti, pomeni pomemben preboj vrha, katerega glavna tema ostaja evropska reformna pogodba.

Skupni zunanji minister oziroma visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko, obrambo in varnost naj bi združeval sedanji funkciji visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane ter komisarke za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benite Ferrero-Waldner.

Poljaki vztrajajo, Nemčija grozi

Medtem ko pomeni dogovor o evropskem zunanjem ministrstvu – tako ga sicer ne bomo imenovali – velik korak naprej, pa se pri pogajanjih o reformah Unije ni nič premaknilo. Gostiteljica srečanja, nemška kanclerka Angela Merkel se je v dvanajstih urah kar trikrat sestala s poljskim predsednikom Lechom Kaczynskim, a njegovega nasprotovanja spremembam glasovalnega sistema v 27-erici ni omajala. V Varšavi se namreč bojijo, da bi ta dajal prednost državam z več prebivalcev in zmanjšal vpliv Poljske.

Poljaki svoje nasprotovanje spremembi glasovalnega sistema utemeljujejo z dejstvom, da bi imeli veliko več prebivalcev, če ne bi bilo ogromnih izgub med drugo svetovno vojno, na kar so že začele padati pikre pripombe. Ostale članice sicer sistem dvojne večine, po katerem bi bil sklep sprejet, če bi zanj glasovalo 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva, sprejemajo.

Sprva je sicer kazalo, da se bodo s Poljsko uspeli dogovoriti, a je ta nato ponujen kompromis zavrnila. Nemčija, ki še dober teden dni predseduje Evropski uniji, je zato zagrozila, da bo pogajanja o podrobnostih reformne pogodbe nadaljevala brez poljskega soglasja.

Številni pomisleki

Tudi Velika Britanije, Češka in Nizozemska imajo svoje pomisleke glede evropske pogodbe. Tako London zase zahteva izjemo, češ da listina o temeljnih pravicah, ki naj bi bila del pogodbe, posega v britansko običajno pravo. Britanski premier Tony Blair je celo zagrozil, da bo zapustil svoj zadnji vrh EU, če interesom Velike Britanije ne bo zadoščeno.

Volja za dogovor obstaja

Merklova je sicer prepričana, da "volja za dogovor obstaja". "Imam občutek, da nam lahko uspe in resnično verjamem, da neuspeh ni možen," je menil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Jasno je, da za novo realnost potrebujemo novo pogodbo. Evropa potrebuje reformno pogodbo, da bo lahko svoje institucije in državljane opremila za soočanje z globalnimi izzivi. Potrebuje zmogljivosti za delovanje," je tudi izpostavil.

Se o pogajanjih izve dovolj?

Kanclerka se je morala soočiti tudi z vprašanjem o transparentnosti pogajanj. Nemško predsedstvo EU je namreč vse od začetka svojega mandata pogajanja o novi pogodbi unije vodilo za zaprtimi vrati in daleč od oči javnosti. Zvito je odgovorila, da je transparentnosti povsem dovolj, glede na to, da javnosti pove, o čem so voditelji govorili ob obedovanju. A ko se pogaja o občutljivih zadevah, naj ostane stvar takšna, kot je, je tudi menila.

Na Irskem 'pogodba' na referendumu?

Če se bodo evropske članice dogovorile o novi reformni pogodbi, jo bodo morale ratificirati. V zadnjem času se je govorilo, da bi se nekateri radi izognili referendumu v posameznih članicah, da se ne bi vnovič pripetil kakšen "ne", kot se je zgodilo na referendumu v Franciji in na Nizozemskem leta 2005. Kanclerka Merkel je dejala, da je to stvar vsake posamezne članice in da je irski premier Bertie Ahern že napovedal referendum na Irskem.

Janša o vrhu EU: Psihološko zelo naporna pogajanja

"Z vidika držav, ki smo ratificirale evropsko ustavno pogodbo, je pogajanje psihološko zelo naporno, ker se na nek način odpirajo stvari, ki so bile že dogovorjene," je ob robu evropskega vrha v Bruslju povedal slovenski premier Janez Janša. Vprašanja se po njegovih besedah ne odpirajo "samo s strani držav, ki so že izvedle postopek ratifikacije do konca, in kjer je prišlo do negativnih rezultatih na referendumu, ampak s strani držav, ki takšnega postopka niso izvedle".

"Nekoliko nenavadno je, da se sklicujejo na ljudsko voljo in voljo parlamentov, če pa tega sploh niso formalno preverili," je izpostavil premier in jasno tudi povedal, da pogajanja "še trajajo" in da ni "še nikakršnega rezultata". Odprtih vprašanj je po njegovih besedah toliko, kot jih je bilo na začetku.