BP zaprl prvo vrtino

Podjetju British Petroleum (BP), ki je lastnik naftne ploščadi v Mehiškem zalivu, zaradi katere je v morje ušlo že več milijonov litrov nafte, je uspelo zapreti prvo izmed treh vrtin, iz katerih uhaja nafta. To pa po poročanju predstavnika podjetja Curtisa Thomasa še ne pomeni, da bo v morje ušlo kaj manj nafte. Kot dodaja, naj bi dnevno v morje odteklo približno 5.000 159-litrskih sodčkov nafte (slabih 800.000 litrov). Bo pa to strokovnjakom olajšalo delo pri zaprtju ostalih dveh vrtin, je še dodal.

Sicer pa bi lahko naftni madež kmalu dosegel obalo Floride. V podjetju BP, ki je zagotovilo, da bo plačalo vse stroške čiščenja, se pripravljajo na to, da bodo z 98-tonsko kupulo zaustavili širjenje madeža. Železno kupolo oziroma stožec naj bi spustili do globine 1.500 metrov in poveznili preko vrtine. V teoriji naj bi ta kupola zbrala in zadržala okoli 85 odstotkov nafte, ki se dviguje z morskega dna.

Strokovnjaki opozarjajo, da pri tej akciji ne bo šlo brez težav, saj še nikoli niso uporabili železne strukture na takšni globini. Predstavnik podjetja BP Tony Hayward je dejal, da če bo postavitev kupole uspela, bi lahko v začetku naslednjega tedna zaustavili odtekanje nafte iz vrtine.

Delnice podjetja British Petroleum so od 22. aprila, ko je prišlo do eksplozije na ploščadi, izgubile 15 odstotkov svoje vrednosti. Cena čiščenja naj bi po nekaterih ocenah znašala tudi do 10 milijard funtov.  V BP trdijo, da je za nesrečo odgovorno pogodbeno podjetje Transocean, toda v skladu z ameriško zakonodajo mora stroške čiščenja poravnati upravljalec naftne ploščadi.

Schwarzenegger ne podpira črpanja nafte

Guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger je poudaril, da ne podpira več črpanja nafte na tem območju obale. Ko je videl televizijske posnetke naftnega madeža, je dejal: "Zakaj bi želeli biti izpostavljeni takšnemu tveganju?"

Vremenske razmere so se po poročanju ameriških medijev izboljšale, okoli 3000 ljudi pa se je že priključilo akciji zajezitve naftnega madeža. Vetrovi potiskajo naftni madež proti obali Floride, ki pa naj je ne bi dosegel v naslednjih treh dneh.

Uničujoč vpliv na okolje

Nafta ima že uničujoč vpliv na tamkajšnjo ribiško industrijo, okoljevarstveniki pa svarijo, da bo uničenje še večje, če madež doseže kopno. Oblasti so v nedeljo izdale prepoved ribarjenja v najbolj prizadetih obalnih vodah. Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo obiskal Louisiano, da bi na lastne oči videl, kako poteka boj proti naftnemu madežu. Razlitje nafte je opisal kot "ogromno okoljsko katastrofo brez primere".

To je ena izmed največjih ekoloških katastrof na tem območju, poudarja profesor na univerzi Richmond Joel Eisen. Spomnil je, da ne smemo pozabiti, da je pred petimi leti na tem delu ZDA pustošil orkan Katrina. To izlitje pa bi bilo eno izmed najhujših, celo večje od katastrofe leta 1989, ko je iz tankerja Exxon Valdez izteklo 270.000 sodov nafte.

Kot je znano, s ploščadi, ki je po eksploziji 22. aprila potonila, vsak dan izteče v morje ogromna količina nafte. Ker je bilo na območju tri dni zelo slabo vreme z neurji, posebne ladje za čiščenje naftnih madežev niso mogle izpluti iz pristanišč, da bi omejile širjenje madeža, ki se razteza na okoli 9000 kvadratnih kilometrih.