Grška vlada bo odpustila 30.000 javnih uslužbencev

Grške oblasti, ki so v nedeljo sporočile, da bo javnofinančni primanjkljaj države letos znašal 8,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,9 odstotne točke več od prvotnega načrta, naj bi zdaj s ciljem izpolniti zaveze, dane za posojilo EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), odpustile več kot 30.000 javnih uslužbencev.

Kot poroča grški časnik Adesmesftos Typos, bo grška vlada omenjene javne uslužbence umestila med "začasne delovne rezerve". Ti uslužbenci bodo leto dni prejemali zgolj 60 odstotkov plače, po letu dni pa bo njihovo delovno razmerje prekinjeno.

Atene bodo poskušale ukrep, ki naj bi Grčiji do leta 2012 prinesel 300 milijonov evrov, omiliti tako, da bosta med 30.000 javnimi uslužbenci dve tretjini takšnih, ki so tik pred upokojitvijo. Preostala tretjina uslužbencev, ki bodo izgubili delo, je iz državnih podjetij, ki naj bi tako ali tako zaprla svoja vrata.

Brez novega zadolževanja šele v naslednjem letu

Grčija je sicer včeraj predstavila osnutek proračuna za leto 2012, za katerega se državi ne bi bilo treba spet zadolževati. Po pričakovanjih bo grški proračunski primanjkljaj letos dosegel 8,5 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je bil cilj postavljen pri 7,6 odstotka BDP.

Višji dolg in višja nezaposlenost

Javnofinanči primanjkljaj bo višji od sprva napovedanega tudi prihodnje leto. Kot je navedlo grško finančno ministrstvo, bo dosegel 6,8 odstotka BDP, po prvotnem cilju pa naj bi znašal 6,5 odstotka BDP.

Glede na osnutek proračuna, ki ga je pridobil Reuters, naj bi se splošni grški dolg v prihodnjem letu še povečal na skoraj 372 milijard evrov oziroma 173,2 odstotka BDP. Trenutno sicer grški dolg znaša 356,5 milijarde dolarjev ali 161,1 odstotka BDP. Nezaposlenost pa naj bi se s 15,2 odstotka v letu 2012 zvišala na 16,4 odstotka aktivne populacije.

Trojka, ki pregleduje grške javne finance se sicer ne osredotoča le na proračun za leto 2011, temveč tudi na načrte za proračune med letoma 2012 in 2014, poleg tega pa inšpektorji iz Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada pregledujejo tudi uresničevanje zavez o privatizaciji, s katero naj bi do leta 2015 zbrali 50 milijard evrov.

Poročilo trojke bo najverjetneje pozitivno, ker v nasprotnem primeru Grčija ne bi prejela 8 milijard evrov, brez katerih bi bankrotirala, krize v območju evra pa ne bi bilo mogoče več niti približno nadzorovati.

Finančni ministri območja evra o reševanju krize

Finančni ministri držav v evrskem območju bodo danes v Luksemburgu poskušali doreči podrobnosti julijskega dogovora o reševanju dolžniške krize s ciljem, da je ta izveden do srede meseca.

Julija so voditelji držav v območju evra dosegli dogovor, ki predvideva drugo pomoč Grčiji in spremembe začasnega kriznega mehanizma, ki naj bi olajšale preprečevanje in premagovanje dolžniške krize.

Ključno vprašanje – zavarovanje posojil danes brez odločitve o izplačilu

Eno ključnih odprtih vprašanj na srečanju finančnih ministrov je zavarovanje posojil Grčiji, ki ga najodločneje zahteva Finska. Enako obravnavo kot Finska pa želijo tudi Slovenija in še nekaj drugih držav.

Odločitve o izplačilu naslednjega obroka posojila Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči, ki je ključen za preprečitev bankrota te države, pa evroskupina danes po napovedih ne bo sprejela.

Grške banke potrebujejo še 44 milijard evrov

Okrepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) bo omogočila hitrejše prestrukturiranje grškega dolga in dokapitalizacijo grških bank, so danes dejali v bonitetni hiši Moody's. Kot so ocenili, grške banke potrebujejo injekcijo v višini 44 milijard evrov.

Mehanizem EFSF bo imel po novem 779,8 milijarde evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil, v omenjenih bonitetni hiši pa so prepričani, da se s tem odpirajo vrata za "nov razvoj v grški dolžniški drami". V Moody'su verjamejo, da bo na ta način mogoče prestrukturirati grški dolg in dokapitalizirati grške banke.

Odpisati 60 odstotkov dolga?

Da bi njen javni dolg postal vzdržen, bi bilo treba Grčiji po ocenah bonitetne agencije odpisati 60 odstotkov dolgov.

Na ta način bi grške banke, ki imajo v lasti državne dolžniške vrednostne papirje, izgubile 37 milijard evrov. K temu je treba prišteti še 17 milijard evrov z naslova izgub zaradi slabih posojil in provizij. Skupaj je tako za dokapitalizacijo grških bank potrebnih 44 milijard evrov, je izračunala bonitetna hiša.

Moody's je ob tem zapisal še, da grške banke še vedno niso izpeljale 10 milijard evrov težke dokapitalizacije, ki jo je predvidelo lani odobreno posojilo Grčiji s strani EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Novice o neizpolnjenih varčevalnih ciljih Grčije navzdol potisnile azijske in evropske borze

Na vodilni azijski borzi v Tokiu je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, zaradi negotovosti glede dolžniške krize v Evropi in močnejšega jena trgovanje končal pri 8545,48 točke, kar je 1,78 odstotka manj kot v petek.

Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je prav tako začelo s padcem tečajev delnic. Največ so izgubili v Frankfurtu, kjer je indeks DAX zdrsnil za 3,29 odstotka in se giblje pri 5321 točkah. Vlagatelji so vse bolj prepričani, da Grčija kmalu ne bo več zmožna poravnavati svojih obveznosti. Na vrednosti je izgubil tudi evro.