Yangon zaprto območje

Budistični menihi v Mjanmarju – nekdanji Burmi – že osmi dan protestirajo proti vojaški hunti, ki zadnjih 45 let vodi državo. Sprva so se zbrali samo na ulicah največjega mesta Yangon, demonstracije pa so se pozneje razširile tudi na druga mesta.

Protestnikov je vedno več, samo v Yangonu se jih je po nekaterih podatkih danes zbralo okoli 100 tisoč – 30 tisočim menihom in nunam se je pridružilo okoli 70 tisoč pristašev. Med njimi so večinoma privrženci Nacionalne zveze za demokracijo, ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, ki je že nekaj let v hišnem priporu, ter študentje.

Znova so se sprehodili od pagode Švedagon, najpomembnejšega svetišča v Mjanmaru, pa do pagode Sule v samem centru Yangona, po poti pa vzklikali: "Demokracija! Demokracija!“ Gre za največje proteste proti mjanmarski vojaški hunti v zadnjih 20 letih.

Generali so menihom zagrozili, da bodo uporabili silo, če se bodo še naprej vmešavali v politiko. Na ulice prestolnice so res poslali deset vojaških tovornjakov s po trideset vojaki ter policiste. Po navedbah prič so pripadniki varnostnih sil ostali na tovornjakih, z varne razdalje pa jih je opazovalo približno 500 radovednežev. Poleg tega naj bi naročili okoli 3000 meniških oblek in vojakom naročili, naj si obrijejo glave, domnevno zato, da bi se infiltrirali med protestnike in poskrbeli za povod za napad. Člani hunte so na ceste poslali tudi z zvočniki opremljena vozila in z njih ljudi spodbujali, naj se ne udeležijo protestov. "Ljudje naj ne sledijo protestnikom, jih spodbujajo ali se jim pridružijo. Ukrepali bomo proti vsakomur, ki bo kršil ta ukaz,“ je donelo iz zvočnikov.

Na isti način so jim sporočili tudi najnovejše ukrepe - tako v Yagonu kot v Mandalayu so uvedli policijsko uro in prepoved zborovana za več kot pet ljudi. Tako bo naslednjih 60 dni. Yangon z okolico pa so razglasili celo za "zaprto območje", termin, ki ga praviloma uporabljajo za vojaška ali konfliktna območja. Zato se mednarodna skupnost vse bolj sprašuje, ali namerava vojaška hunta podobno kot leta 1988 krvavo obračunati s protestniki.

Da so napetosti vse večje, dokazuje tudi preselitev Aung San Suu Kyi iz njene vile v Yangonu, kjer prestaja hišni pripor, v zloglasen zapor Insein. Po podatkih domnevno dobro obveščenega vira so jo tja prepeljali v nedeljo, dan potem, ko je pred svojim domom pozdravila menihe.

Oblasti protestov, ki trajajo že osem dni, doslej niso zatrle. Vlada se namreč boji preostrega ukrepanja proti menihom, saj bi to lahko sprožilo še veliko bolj množično ljudsko vstajo. Vendar pa so diplomati že pred dnevi opozarjali, da so na skrivaj vpoklicale vojake, ki so pripravljeni na takojšnje posredovanje.

Mednarodna skupnost zaskrbljena

Evropska unija je izrazila zaskrbljenost zaradi dogodkov, britanski premier Gordon Brown pa je Bruselj že pozval k uvedbi strožjih sankcij proti Mjanmaru. Združene države so se za to že odločile. Predsednik George Bush je sankcije napovedal med nagovorom Generalni skupščini Združenih narodov ter druge države spodbudil, naj sledijo ameriškemu zgledu. "Združene države bodo zaostrile gospodarske sankcije proti mjanmarskim voditeljem in tistim, ki ji h finančno podpirajo. Uvedli in razširili bomo prepoved izdajanja vizumov za tiste, ki so odgovorni za najbolj nezaslišane kršitve človekovih pravic kot tudi za njihove svojce,“ je dejal. Dodal je, da so Američani "besni“ zaradi teptanja človekovih pravic v nekdanji Burmi. Naj se izognejo nasilju pa sta generale, ki vladajo Mjanmaru, med drugim pozvala dalajlama ter južnoafriški nadškof Desmond Tutu.