Wolfowitz je bil v pogovoru za ameriško televizijo Fox precej oster glede vloge ZN in dejal, da Iračane ne bodo predali nekakšni kolonialni oblasti ZN ali drugih tujih držav, ampak bodo sestavili vlado za Iračane, v kateri bodo Iračani. Prehodna vlada bo sestavljena iz predstavnikov koalicije ter iraške emigracije in Iračanov iz Iraka. Ta prehodna vlada bo vladala, dokler ne bo napočil čas, da si Iračani sami izberejo svoje vodstvo. Kdaj naj bi se to zgodilo, pa Wolfowitz ne ve.
Predsednik senatnega odbora za oborožene sile republikanec John Warner je dejal, da so iz izkušenj na Balkanu potegnili nauk glede vloge ZN. "ZN so nenadoma prišli v Bosno in Hercegovino in sedaj smo po 12 letih še vedno tam in sestavljamo razbite dele," je dejal Warner in zagotovil, da takšne napake pri Iraku ne bodo ponovili.
Namestnik načelnika štaba združenih poveljstev ameriške vojke general Peter Pace je za televizijo NBC dejal, da se še niso odločili, koliko ameriških enot bo moralo ostati v Iraku po vojni. O tem se bodo odločali glede na potrebe. Pace je dejal, da bodo Iračanom pomagali, da čimprej vzpostavijo svojo vojsko, policijo in druge vzvode oblasti, ter omenil, da je sedaj v Afganistanu, ki je večja država, le 10.000 ameriških vojakov.
Annan zagovarja vlogo OZN
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je prepričan, da bo le vključitev Združenih narodov v povojni Irak dala legitimnost bodoči administraciji v tej državi. Pred začetkom neformalnega posveta s predstavniki 15 držav članic Varnostnega sveta je izrazil tudi pričakovanje, da bodo ZN pri tem igrali pomembno vlogo. Povedal je, da je za posebnega odposlanca za Irak in za koordinatorja povojne obnove Iraka imenoval strokovnjaka za razvojno pomoč Rafeudina Ahmeda. Ahmed je Pakistanec in visok funkcionar v Programu ZN za razvoj (UNDP).
Riceova v Moskvi
Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezza Rice je v Moskvi skušala zmanjšati napetosti med Rusijo in ZDA glede vojne v Iraku, ki so se še zaostrile po nedeljskem napadu na ruski diplomatski konvoj v Iraku, v katerem je bilo ranjenih pet ruskih diplomatov. Riceova se je sešla z zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom, obrambnim ministrom Sergejem Ivanovom in sekretarjem ruskega sveta za nacionalno varnost Vladimirjem Rušajlom. Po pogovorih ni bilo predvidenih izjav za javnost, pogovarjali pa naj bi se tudi o povojni obnovi Iraka ter o dvostranskih odnosih.
Riceva se je kasneje srečala tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila o različnih vidikih dvostranskih odnosov med ZDA in Rusijo, dotaknila pa sta se tudi mednarodnih vprašanj kot je neširjenje orožja za množično uničevanje in mednarodni terorizem. Rusija je ponovila svoje znano stališče in poudarila, da se mora vprašanje čim prej vrniti v OZN. Srečanje med Putinom in Riceovo sicer sprva ni bilo napovedano in so ga v Kremlju potrdili šele danes popoldne. Na več kot eno uro trajajočem srečanju sta sodelovala tudi ruski zunanji minister Igor Ivanov in obrambni minister Sergej Ivanov, so govorili tudi o nedeljskem napadu na ruski diplomatski konvoj v Iraku, v katerem je bilo ranjenih pet ruskih diplomatov. Riceova je zagotovila, da če bi streljale ameriške sile, to ne bi bilo namerno, Riceova je še dodala, da Američani odgovornosti za napad ne prevzemajo. Putina pa naj bi vprašala glede domnevne prodaje ruskega orožja Iraku, z odgovorom ruske strani pa ni bila zadovoljna.
