Kok je po srečanju z lokalnimi predstavniki v Sarajevu dejal, da "nihče ne more spremeniti preteklosti, vendar pa lahko skupaj spremenimo prihodnost". Kok je ob tem poudaril, da Nizozemska ne sprejema krivde za pokol v Srebrenici, sprejema pa delno politično odgovornost za okoliščine, v katerem se je pokol zgodil. Kok se doslej še ni izjasnil, kako bo Nizozemska pomagala beguncem iz Srebrenice, tamkajšnji visoki uradniki pa so od Nizozemske zahtevali, naj ponudi štipendije otrokom žrtev.
Po mnenju večine žensk iz Srebrenice je Kokov obisk prava, a prepozna poteza. Ženske so sicer od obiska pričakovale več, saj begunci iz Srebrenice potrebujejo pomoč za obnovo domov, finančno pomoč in boljšo izobrazbo za otroke. Kot je dejala ena izmed njih, upajo na pravo pomoč in ne takšno, kot so jim jo zagotovili leta 1995. Nizozemski vojaki so leta 1995 neuspešno varovali Srebrenico, zaščiteno območje pod nadzorom Združenih narodov, ki so ga brez odpora zavzele srbske sile pod poveljstvom generala vojske bosanskih Srbov Ratka Mladića. V pokolih civilnega prebivalstva te muslimanske enklave na vzhodu BiH je umrlo okoli 7500 muslimanskih moških in otrok.
Zaradi kritičnega poročila nizozemskega Inštituta za vojno dokumentacijo, po katerem naj bi takratni vodilni nizozemski častniki zadrževali informacije o pokolu Muslimanov iz Srebrenice, da bi zaščitili ugled nizozemske vojske, pa je 16. maja letos odstopila nizozemska vlada. Poročilo o padcu Srebrenice ostro kritizira takratno vlado premiera Ruuda Lubbersa, ker je v mirovne sile v Srebrenici poslala nizozemske vojake brez jasnega mandata ali ustrezne oborožitve, s katerimi bi lahko branili kakih 30.000 muslimanskih beguncev, ki so se zatekli v to muslimansko enklavo.
Premier Kok je 16. maja v govoru pred parlamentom povedal, da je bila Nizozemska "soodgovorna" za razmere, ki so privedle do pokola, kar želijo pokazati z odstopom vlade.
