WikiLeaks prekinil objavljanje zaupnih ameriških depeš

Naznanilo je bilo objavljeno po tem, ko je bila podjetju odklonjena podpora ameriških finančnih podjetij. Ta je sledila dejstvu, da je bilo na spletni strani objavljenih na stotine tisoče ameriških vladnih dokumentov in diplomatske korespondence. Stran, ki je v zadnjem letu in pol predstavljala vir najbolj kontroverznih novic na svetu, se spopada trenutno s hudimi ekonomskimi težavami, saj so Visa, Master Card in Pay Pal odklonili obdelati in na WikiLeaksov račun nakazati donacije, ki so prispele nanje v zadnjih desetih mesecih.

Natančna višina stroškov blokade ostaja zaenkrat neznanka, a so pomanjkanje sredstev kot tudi zaostritve, s katerimi se organizacija sooča, že dobro leto preprečevale sprejemanje novih dokumentov s strani svojih virov, poudarjajo v sporočilu za javnost.

V četrtek je WikiLeaks na Twitterju naznanil, da bo v ponedeljek poskusilo vnovič zbrati donatorska sredstva za svoje delovanje, kako uspešno pa bo to, ne da bi jim bili sproščeni blokirani kreditni računi, zaenkrat še ni znano. Že sedaj je bilo več kot 90 odstotkov spletnih transakcij opravljenih prav s pomočjo kreditnih kartic.

To pomeni, da bi morali donatorji, ki bi želeli prispevati denar za WikiLeaks, nakazati le-tega na dva računa, odprta pri Evropski banki, sam postopek pa je tako zamuden kot tudi drag. Spletna dražba WikiLeaksovih spominkov, ki so jo prejšnji mesec izvedli, ni zagotovila dovolj denarja za nadaljnje delo, je poudarila Krisrinn Hrafnsson, nekdanja islandska televizijska voditeljica in tiskovna predstavnica WikiLeaksa.

Večina donacij je bila po njenih besedah namenjena reševanju ustanovitelja Juliana Assangea, ki trenutno čaka na izrek sodbe britanskega sodišča ali ga bo le-to izročilo Švedski v zvezi z obtožbami o spolnem nadlegovanju. Kot poudarja Hrafnssonova, izvaja porabo teh sredstev zunanja komisija.

Ugovor zoper podjetja, ki so blokirala kreditne račune WikiLeaksu je na Evropsko komisijo vložilo podjetje DataCell, ki je donacije tudi sprejemalo. Zavrnitev sprejemanja donacij za WikiLeaks je po njihovem mnenju v nasprotju s tržnimi dogovori Evropske unije, vprašljivo pa je tudi, ali je blokada v skladu z ameriško zakonodajo, še dodajajo. Ker ni predvidenega zakonskega roka, v katerem se mora Evropska komisija na vlogo odzvati, prav tako pa bo svoj čas terjala tudi tožba v ZDA, je hitro rešitev zagate domala nemogoče pričakovati.

Do današnjega dne nista bila niti WikiLeaks niti Assange obsojena zaradi kriminalnih dejanj, kljub temu pa na virginijskem zveznem sodišču še poteka postopek zoper Assangea.
Po poročanju ameriških agencij se je WikiLeaks s finančnimi težavami spopadal že v preteklosti. Leta 2009 so tako izključili delovanje spletne strani, saj niso zmogli plačevati stroškov gostovanja, zatemnitev strani pa je trajala kar pet mesecev in jo je prekinil šele priliv novih donacij aprila 2010. Isti mesec je WikiLeaks objavil posnetke iz ameriškega vojaškega helikopterja, na katerih je posneta smrt Reutersovega fotografa.