Turčija po vojaškem udaru razglasila uvedbo trimesečnih izrednih razmer

"Svet ministrov se je odločil za uveljavitev izrednih razmer za obdobje treh mesecev," je po zasedanjih turškega sveta za nacionalno varnost in turške vlade povedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. To je bilo po njegovih besedah potrebno zato, da bodo lahko "hitro odstranili vse elemente teroristične organizacije, ki je bila vključena v poskus državnega udara".

Prvič po udaru se je danes v Ankari sestal turški svet za nacionalno varnost. Sejo vodi turški predsednik Erdogan, ki je formalno tudi vrhovni poveljnik turške vojske. Seji sveta bo sledila seja turške vlade. Oboje naj bi trajalo več ur.

Erdogan je še pred začetkom seje sveta za nacionalno varnost napovedal, da naj bi na seji sveta sprejeli pomembne odločitve. Člani sveta za nacionalno varnost so poleg predsednika države in premierja in nekaterih članov vlade še vodilni predstavniki turške vojske, med njimi načelnik generalštaba Hulusi Akar, ki so ga prevratniki med poskusom državnega udara zadržali.

Po poskusu državnega udara v Turčiji z več kot 260 mrtvimi je turška oblast ostro nastopila proti domnevnim podpornikom v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena. Doslej so suspendirali že skoraj 50.000 državnih uslužbencev, več kot 9000 ljudi so prijeli. Turčija od ZDA tudi zahteva izročitev Gülena.

Po petkovem poskusu državnega udara so v Turčiji vse glasnejši tudi pozivi k ponovni uvedbi smrtne kazni. Erdogan je že napovedal, da bo podprl ustrezno odločitev parlamenta. Evropska unija je zagrozila, da bo v tem primeru prekinila pridružitveni proces s Turčijo.

WikiLeaks objavil več sto tisoč dokumentov in dopisovanja Erdoganove vladajoče stranke

WikiLeaks je objavil prvi del dokumentov, ki so jih pridobili o vladajoči stranki predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Gre za okoli 300 tisoč sporočil prek elektronske pošte in 500 tisoč dokumentov vladajoče turške stranke AKP. Elektronsko dopisovanje sega od leta 2010 pa vse do teden dni pred neuspešnim državnim udarom v Turčiji. Zadnje sporočilo iz tega svežnja je bilo poslano 6. julija letos.

V sporočilu za javnost so v WikiLeaksu zapisali, da vir elektronske pošte "ni na noben način povezan z elementi, ki stojijo za poskusom puča, ali neko rivalsko politično stranko ali državo".

Objavili so natanko 294.548 sporočil iz 762 različnih elektronskih naslovov, ki so jih pošiljali z domene akparti.org.tr, ki jo uporablja Erdoganova stranka AKP.

RELEASE: 294,548 emails from Turkey's ruling political party, Erdoğan's AKP #AKPemails https://t.co/1Yof7YZpH7 pic.twitter.com/GGzGS8oUrY

— WikiLeaks (@wikileaks) July 19, 2016

Pri velikem delu objavljenih sporočil gre očitno za t.i. 'spam' oziroma vsiljeno pošto. Po poročanju nekaterih turških novinarjev, naj bi bilo le 0,2 odstoka sporočil poslanih iz elektronskih naslovov s strankarsko domeno. 

Hekerski napad na infrastrukturo WikiLeaksa

Na WikiLeaksu so prvotno napovedali, da bodo dokumente objavili v torek, a so nato včeraj sporočili, da nekdo napada njihove serverje. "Naša infrastruktura je tarča nenehnih napadov. Nismo prepričani, kdo je kriv za napad, a vse kaže, da gre za skupino iz turških državnih struktur in njihovih zaveznikov," so zapisali na svojem Twitter profilu.

"Pošta, ki je povezana z domeno, se večinoma ukvarja s svetovnimi zadevami, ne toliko z bolj občutljivimi notranjimi zadevami," so poudarili na WikiLeaks. V organizaciji so dokumente prejeli teden dni pred petkovim poskusom državnega udara in so jih nameravali objaviti konec leta, a so se po vladni čistki turškega javnega sektorja odločili, da jih objavijo zdaj.

Turška vlada je blokirala dostop do spletnega mesta WikiLeaks, poročajo iz Turčije.

Podpolkovnik Türkkan priznal, da je sodeloval pri poskusu udara

Podpolkovnik Levent Türkkan, ki je pomočnik načelnika generalštaba Hulusija Akarja, je priznal, da je član Gülenovega gibanja in da so oni organizirali poskus državnega udara, poroča turški pro-vladni medij Daily Sabah.

Türkkan je v priporu priznal, da je aktivno sodeloval v puču, prav tako pa naj bi dejal, da je vanj vpleten tudi major general Mehmet Disli, prav tako gülenist.

Podpolkovnik je med pričevanjem dejal tudi, da je obžaloval, da se je odločil za sodelovanje v zaroti takoj, ko je na televiziji videl, da so bombardirali turški parlament in da so umirali tudi civilisti.

Prepoved potovanja v tujino turškim akademikom

Turški Svet za visokošolsko izobraževanje (YÖK) je vsem turškim akademikom prepovedal potovanje v tujino, poroča lokalna televizija TRT. Prepoved bo veljala do preklica, izdali pa so jo kmalu po tem, ko je vlada vse dekane univerz pozvala k odstopu s funkcije.

Univerzitetni profesorji do nadaljnjega ne smejo opravljati nalog v tujini, tisti, ki so že v tujini, pa se morajo, razen v izjemnih primerih, kar najhitreje vrniti v domovino.

Rektorjem univerz so poleg tega naložili, da morajo do 5. avgusta preučiti delovanje vseh zaposlenih, ki so povezani z mrežo verskega vodje Fethullaha Gülena. Tega turški predsednik Erdogan obtožuje organizacije poskusa državnega udara in od ZDA zahteva njegovo izročitev.

Že v torek so turške oblasti odpustile več kot 15.000 učiteljev in drugih zaposlenih na ministrstvu za izobraževanje, ki naj bi bili povezani z Gülenom, YÖK pa je zahteval tudi odstop 1577 dekanov na javnih in zasebnih univerzah.

Oblasti so prav tako odvzele licence 21 tisoč učiteljem zasebnih šol. Skupno je turška vlada odpustila skoraj 60 tisoč javnih uslužbencev.

Ruski Aeroflot suspendiral prodajo letalskih vozovnic v Turčijo

Največji ruski letalski prevoznik Aeroflot je suspendiral prodajo letalskih vozovnic v Turčijo, saj ruske oblasti menijo, da je stanje v Turčiji zaenkrat prenevarno. Podjetje medtem še vedno prodaja vozovnice na obratni relaciji, torej iz Turčije v Rusijo.

Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je bilo iz Turčije po neuspelem državnem udaru evakuiranih več kot 2000 Rusov.

Suspenz prodaje letalskih vozovnic prihaja tri tedne po tem, ko je Rusija sprostila mesec dni trajajočo prepoved prodaje počitniških paketov v Turčiji.

Turčija je bila do lanske turške sestrelitve ruskega vojaška letala na obmejnem območju s Sirijo sicer ena najbolj priljubljenih počitniških destinacij Rusov.

Prvi zračni napadi turške vojske po puču

Turška bojna letala so izvedla čezmejne letalske napade na oporišča prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) na severu Iraka. Pri tem naj bi ubili 20 militantov. Gre za prve napade po petkovem spodletelem vojaškem udaru, s katerim želi vlada pokazati, da ima vojsko znova pod nadzorom, menijo poznavalci.

Vojska je z letali obstreljevala položaje PKK v regiji Hakurk na severu Iraka, je poročala turška državna agencija Anadolu.

Danes je sicer tudi prva obletnica začetka vnovičnih spopadov med turško vojsko in PKK po uspešni prekinitvi ognja, ki je trajalo dve leti in pol in vzbujala upanje v možnost trajnega premirja po več kot treh desetletjih konflikta s PKK.

Namesto tega se je PKK po propadu mirovnih pogajanj vrnila k rutinskim napadom na varnostne sile. Te so odgovorile z operacijami proti PKK v mestih ter letalskimi napadi na položaje PKK v hribovitem jugovzhodu Turčije in oporišča PKK na severu Iraka.

Oblasti so sicer prijele okoli 9000 pripadnikov vojske, ki jih sumijo vpletenosti v poskus državnega udara. Med njimi okoli 115 generalov, 350 oficirjev in drugega vojaškega osebja.

Število žrtev spodletelega puča se je medtem povzpelo na 240 podpornikov vlade in 24 pučistov.