Skrinjice razkrivajo: Kriv naj bi bil pilot

Ruski mediji poročajo, da je analiza dokazov, vključno s prvimi rezultati dešifriranja črnih skrinjic, pokazala, da je do katastrofe vodila napaka pri pilotiranju, pri tem pa se sklicujejo na vire blizu preiskave. "Analiza dokazov, vključno s prvimi rezultati dešifriranja črnih skrinjic, kažejo, da je napaka pri pilotiranju vodila do katastrofe," je ruska tiskovna agencija Interfax navedla vir blizu preiskave.

Ruske oblasti so sicer pred tem že izključile možnost, da bi bil vzrok za nesrečo poljskega letala s 96 potniki in člani posadke na vojaškem letališču Severny nedaleč od mesta Smolensk ogenj ali eksplozija. Letalo je strmoglavilo po treh poskusih pristanka v gosti megli.

Kaczynski naj se ne bi vmešaval

Prav tako ni nobenih dokazov, da naj bi kateri izmed visokih politikov, ki so bili na krovu letala, zahteval od pilota, naj pristane kljub slabim vremenskim razmeram, je po poročanju Interfaxa še povedal omenjeni vir. Iz pogovorov med piloti namreč ni razvidno, da bi kdor koli kakor koli pritiskal na posadko, je še povedal. Doslej se je namreč domnevalo, da bi pristanek v Smolensku lahko zahteval sam poljski predsednik Lech Kaczynski, tako kot je enkrat že storil pred pristankom v Tbilisiju.

Zakaj je prišlo do nesreče, še ni znano

Skoraj teden dni po tragediji tako še vedno ni znano, kaj je bil neposreden vzrok nesreče. Po trditvah kontrolorjev letenja se je nesreča zgodila, potem ko posadka letala ni upoštevala njihovega večkratnega nasveta, naj pristane na drugem letališču.

Neimenovani vir je za Interfax povedal, da je možno, da se posadka tupoljeva TU-154 ni zavedala posebnosti letala, ko je večkrat poskušala pristati v slabem vremenu. Kot kaže, je posadka ob zadnjem poskusu poskušala pristati tako, da je poravnala letalo iz poševnega v vodoraven položaj. V tem primeru letalo, če se spušča s hitrostjo, višjo od šest metrov na sekundo, izgublja višino. "To pomeni, da izgublja višino veliko hitreje kot običajno," je povedal vir.

'Wawel je za kralje'

Na poljskem pa medije poleg okoliščin nesreče polnijo tudi poročila o lokaciji pokopa predsednika Lecha Kaczynskega. Načrtovano je namreč, da ga bodo pokopali v gradu Wawel, kar pa je sprožilo proteste. Včeraj zvečer je tako okoli dva tisoč ljudi nosilo transparente z napisi "Wawel je za kralje" in "Zaščitite Wawel pred onečaščenjem". 

Znani poljski režiser Andrzej Wajda je v sredo pozval cerkvene oblasti, naj spremenijo svojo "prenagljeno odločitev" glede pogreba na gradu Wawel, ki so jo sprejele med žalovanjem za tragično preminulim predsednikom.

Zaradi protestov so se v državi pojavili tudi strahovi, da bi lahko do demonstracij prišlo med samim pogrebom, ki se bo z mašo v baziliki sv. Marije v Krakovu začel v nedeljo ob 14. uri.

V gradu Wawel sta pokopana tudi ustanovitelj poljske republike maršal Jozef Pilsudski in predsednik poljske vlade v izgnanstvu v času druge svetovne vojne, general Wladyslaw Sikorski, ki je leta 1943 umrl v letalski nesreči v Gibraltarju. Kaczynskega s soprogo bodo tam pokopali na željo njegove družine.

Na Poljsko prispeli posmrtni ostanki 34 žrtev letalske nesreče

Na Poljsko so danes pripeljali krste s posmrtnimi ostanki 34 umrlih v sobotni letalski nesreči. Med njimi je bil tudi Ryszard Kaczorowski, zadnji predsednik poljske vlade v izgnanstvu, ki je bila ustanovljena na začetku druge svetovne vojne leta 1939 in je v tujini delovala pet desetletij - med drugo svetovno vojno ter kasneje v času poljskega komunističnega režima, ki ga je podpirala nekdanja Sovjetska zveza.

Krsto s posmrtnimi ostanki Kaczorowskega, ki je s položaja odstopil leta 1990, ko so Poljaki na volitvah po koncu hladne vojne za predsednika izvolili vodjo gibanja Solidarnost Lecha Waleso, so na letališču v Varšavi sprejeli poljski politiki in vršilec dolžnosti predsednika države Bronislaw Komorovski. "Z resničnimi čustvi danes pozdravljamo enega zadnjih vojakov v izgnanstvu, enega zadnjih poljskih romarjev, ki so se po dolgem času in iz vseh koncev sveta vrnili na Poljsko," je ob sprejemu krste povedal Komorovski. Dodal je, da je bil 90-letni Kaczorowski emigrant, ki je kljub grenkobi izseljenstva imel moč in voljo, da se je boril za ohranitev poljske identitete.

Poleg posmrtnih ostankov Kaczorowskega so pričakali tudi krste s trupli varuha človekovih pravic Janusza Kochanovskega, Janusza Kurtyke, vodje Inštituta za narodni spomin, ki preiskuje nacistične in sovjetske zločine, nekdanjega predsednika poljskega parlamenta Macieja Plazynskega, škofa Tadeusza Ploska in vodje Nacionalnega urada za varnost Aleksandra Szczygle.