Washington: 'Prazne marnje!'

Namigovanja o možnostih ameriškega napada na iranske jedrske objekte tudi z jedrskim orožjem šibke moči je objavil časopis New Yorker. Novinar je namreč v prispevku trdil, da je taktični napad s 'šibkim' jedrskim orožjem ena izmed možnosti, ki jih pretehtavata Pentagon in Bela hiša.

Kot poroča britanski BBC je višji svetovalec ameriškega predsednika Busha, Don Bartlett, novico zanikal kot 'slabo obveščenost'. "Tisti, ki izvajajo dokončne zaključke na podlagi običajnega obrambnega in obveščevalnega načrtovanja ne vedo ničesar o tem, kako administracija razmišlja o Iranu," je dejal Bartlett.

ZDA so že pred tem trdile, da ne izključujejo oboroženega napada na Iran, vendar Don Bartlett zatrjuje, da je Washington naklonjen diplomatski rešitvi vprašanja o spornem iranskem jedrskem programu.

Britanski zunanji minister Jack Straw je govorice o ameriškem jedrskem napadu označil kot 'popolne neumnosti', iranske oblasti pa kot 'psihološko vojno, ki so jo sprožili Američani, ker so jezni in obupani glede iranskega jedrskega programa'. "Vztrajali bomo pri naši pravici do jedrske tehnologije... Iran se ne boji jezika groženj," je v nedeljo dejal Reza Asefi, predstavnik iranskega zunanjega ministrstva.

Novinar Seymour Hersh je v svojem prispevku v New Yorkerju zapisal tri trditve. Prva pravi, da so ZDA povečale tajne aktivnosti v Iranu, druga pa, da so okrepile načrte za morebiten napad. Tretja trditev iz Hershovega prispevka pa pravi, da ameriški predsednik Bush in njegovi sodelavci v Beli hiši primerjajo iranskega predsednika Ahmanidedžada s Adolfom Hitlerjem, ki grozi z novo svetovno vojno.

EU razmišlja o sankcijah

Evropska unija bi lahko uvedla povračilne ukrepe v zvezi z izvoznimi krediti za iranska podjetja oziroma podjetja, ki poslujejo v Iranu, če se Teheran ne bo odločil izboljšati sodelovanje v zvezi s svojim jedrskim programom, piše Financial Times, ki se sklicuje na zaupno poročilo Evropske unije.

V dokumentu, ki ga je podpisal Javier Solana, visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko, so med omenjeni ukrepi tudi prepoved izdajanja viz iranskim uradnikom, ki so vključeni v jedrski program in dodaten nadzor tehnologij, ki jih je moč uporabljati v civilne in vojaške namene.

Rzen tega bi EU lahko tudi omejila dostop iranskim študentom, ki študirajo jedrsko fiziko in z jedrsko tehnologijo povezane znanosti in razglasila uradni embargo na izvoz orožja v Iran ter dokončno prekinila že večkrat odložene trgovinske pogovore s to državo.

Dokument naj bi bil predstavljem vsej petindvajseterici, o njem pa naj bi zunanji ministri EU razpravljali v ponedeljek.

"Ključni razlog ponovnega preučevanja politike do Irana so negativne poteze, ki jih je ta država povlekla na številnih področjih, zato se moramo tudi mi temu prilagoditi," je dejal neimenovani evropski diplomat. Sicer pa Financial Times še piše, da je ukinitev izvoznih malo verjetna, glede na to da samo Italija svojim podjetjem, ki trgujejo z iransko nafto in jeklom, namenja kredite v višini 4,8 milijarde evrov.