Velika Britanija in ZDA so dosegle dogovor o besedilu predloga nove resolucije ZN, v kateri bi od Iraka zahtevali, da se razoroži, je potrdilo britansko zunanje ministrstvo. V primeru diplomatskega neuspeha je resolucijo pripravljen podpreti tudi ameriški kongres. V Bagdad pa so danes prispeli trije kongresniki, ki bodo poskušali Sadama Huseina prepričati, naj ne ovira prihoda inšpektorjev.
Intenzivna diplomatska prizadevanja
Po besedah ameriškega državnega sekretarja Colina Powella je podsekretar za politične zadeve v ameriškem State Departmentu Marc Grossman že odpotoval v Pariz, nato pa v Moskvo, da bi z vsebino resolucije seznanil Francijo in Rusijo, Powell pa je po telefonu z vsebino že seznanil kitajskega kolego Tang Jiaxuana.
Francija, Rusija in Kitajska so namreč poleg ZDA in Velike Britanije stalne članice Varnostnega sveta ZN. Washington in London trenutno z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji poskušata ostale tri države pridobiti za resolucijo, ki predvideva vojaški napad na Irak, če bi si Sadam Husein premislil glede sprejema inšpektorjev ZN za nadzor razoroževanja.
Po informacijah iz dobro obveščenih krogov se Rusija in Francija ne strinjata z "avtomatizmom", ki bi v primeru nesodelovanja Huseina dovoljeval takojšnjo uporabo nasilja. Iz Elizejske palače so sporočili, da imata Francija in Rusija "podoben pristop glede Iraka".
V ZDA pa so objavili rezultate raziskave inštituta Pew Research o tem, kako različne politične skupine v ZDA gledajo na morebitni napad na Irak. Kar 64 odstotkov vprašanih je naklonjenih vojaškemu posegu v Iraku, vendar podpora pade na 33 odstotkov, če bi se izkazalo, da bi morale ZDA delovati brez zaveznic. Med republikanci jih poseg podpira 77 odstotkov oziroma 43 odstotkov, če bi delovale same, med demokrati pa jih je za posedovanje v Iraku le 42 odstotkov oziroma le 13 odstotkov, če se ZDA ne bi pridružile zaveznice.
Ameriški kongresniki v Bagdadu
V Bagdad pa je prispela skupina treh demokratskih članov ameriškega predstavniškega doma, ki naj bi ovrednotili, kakšne bi bile posledice ameriškega napada na Irak, pa tudi, kako bi lahko napad ogrozil ameriško nacionalno varnost. To je že drugi obisk ameriških poslancev, ki nasprotujejo posegu v Iraku, v tej arabski državi.
Irak se bo branil pred napadi
Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz je poudaril, da se je Irak odločen braniti pred kakršnimkoli ameriškim napadom. Aziz je poudaril, da so ZDA Irak napadle že leta 1991 in takrat uporabile vse svoje orožje, kljub temu pa so se Iračani borili in napade preživeli. To je po mnenju podpredsednika iraške vlade dokaz, da so Iračani sposobni braniti lastno državo in se spopasti s sovražniki.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je medtem povedal, da Rusije niso prepričale obtožbe ZDA in drugih držav, da ima Irak povezave s teroristično organizacijo Al Kaida ali da je razvil orožje za množično uničenje. To naj bi bil prvi odziv Moskve na poročilo o položaju v Iraku, ki ga je britanski premier Tony Blair v torek predstavil v Londonu. Odziv naj bi tudi kazal na to, da bo Rusija še naprej ostro nasprotovala resoluciji ZN, za sprejetje katere si prizadevata ZDA in Velika Britanija.
