Tujina

Vzpon skrajne desnice v Evropi

Ljubljana, 05. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Skrajna desnica v Evropi se vztrajno krepi. V Avstriji in Italiji je celo na oblasti, pravi šok pa je povzročila tudi uvrstitev ksenofobičnega voditelja Nacionalne fronte Le Pena v drugi krog francoskih predsedniških volitev.

Le Pen stavi na ksenofobijo
Le Pen stavi na ksenofobijo FOTO: Reuters

Trenutno ima desnosredinsko ali desno vlado devet zahodnoevropskih držav. Premik na desno pa je na bližajočih volitvah mogoč še v nekaterih evropskih državah. V Nemčiji napovedujejo zmago konservativne Krščansko-demokratske unije, uspeh pa napovedujejo tudi nemški skrajno desni stranki Shill. Čez dva tedna bodo volili Nizozemci in zdi se, da bi lahko za nov šok poskrbel skrajni populist Pim Fortuyn, ki islam označuje za retardirano kulturo. Njegova leto dni stara stranka namreč pričakuje kar 20 odstotno podporo volivcev.

Značilno za skrajno desnico je, da gradi na sovraštvu, pravi Mitja Žagar, politolog z Inštituta za narodnostna vprašanja. Igranje na karto vse večje socialne in nacionalne ogroženosti pa ni edini adut v rokah skrajno desnih politikov. Sredinskim in levosredinskim strukturam na oblasti očitajo skorumpiranost ter prevelik in razsipen birokratski aparat.

Je levica sama kriva za neuspeh?

Skrajni desničarji so na oblasti tudi v Italiji
Skrajni desničarji so na oblasti tudi v Italiji FOTO: Reuters

Po mnenju nekaterih analitikov je levica sama kriva za neuspeh, saj se preveč ukvarja sama s sabo in s spori v lastnih vrstah. Domnevna nezainteresiranost levice za reševanje problemov daje prostor temam, ki pri volivcih upravičeno ali ne, vzbujajo zaskrbljenost: naraščanje kriminala, razmah drog, brezposelnost, val ilegalnih priseljencev. Demagoški in populistični politiki pa prav v tem vidijo priložnost za svoj uspeh.

Poleg tega so se velike in zmerne stranke, tako z leve kot desne, v iskanju glasov državljanov pomaknile preveč v sredino, menijo analitiki. Njihovi politični programi so si dokaj podobni, volivcem ne ponujajo nič novega, in zato niso več zanimive. Tako je naprimer proti tujcem uperjeni Flamski blok v Belgiji peta najmočnejša stranka v državi. Na Danskem je desničarska Ljudska stranka, ki tako kot vse skrajne evropske stranke, nasprotuje širitvi Evropske unije, tretja najmočnejša politična sila.

Haider ima v vladi pet ministrov in podpredsednico
Haider ima v vladi pet ministrov in podpredsednico FOTO: Reuters

Avstrijski Svobodnjaki Jörga Haiderja imajo v vladi, ki jo tvorijo skupaj z Ljudsko Stranko, pet ministrov in položaj podpredsednika. Tudi v Italiji je skrajna desnica stopila v vladno koalicijo. Severna Liga Umberta Bossija ima v Berlusconijevem kabinetu tri ministre. Sedeže v parlamentu in v vladi si je na volitvah pred tremi leti zagotovila tudi desničarska Nacionalna ljudska stranka v Švici. Skrajna desnica se prebuja tudi v Veliki Britaniji in Grčiji. Morda pa bodo uspehi oziroma pretresi, ki jih povzroča skrajna desnica, vsaj zbudili evropsko levico.