Na nedeljskih volitvah je glasovnice oddalo 48,4 odstotka volilnega telesa Črne gore, ki šteje nekaj manj kot 458.000 volilnih upravičencev, kar je malenkost več kot v drugem krogu prvega volilnega ciklusa 9. februarja. Črnogorska skupščina je po neuspelih volitvah spremenila zakon o volitvah predsednika in v njem črtala določilo o obvezni več kot 50-odstotni volilni udeležbi. To je Vujanoviću tudi omogočilo, da postane tretji predsednik Črne gore po razpadu SFRJ oziroma oblikovanju ZRJ ter februarja letos nove državne skupnosti SČG. Za Vujanovića je 22. decembra lani glasovalo 83,9, v drugem krogu 9. februarja letos pa 82 odstotka volilnih upravičencev.
EU in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) sta Vujanoviću že v ponedeljek čestitali. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je sporočil, da mu "prepričljiva zmaga daje močan mandat za uresničevanje reform, ki naj Črno goro kot del državne skupnosti SČG približa EU". Solana je prepričan, da bo imel Vujanović kot predsednik Črne gore "ključno vlogo v novi državni skupnosti SČG" ter da si bo prizadeval za "popolno utrjevanje nove države".
Predstavniki misije OVSE v SČG, ki je s svojimi opazovalci spremljala potek ponovljenih volitev, so obžalovali, ker glavne opozicijske stranke niso imele svojih kandidatov. Hkrati so izrazili zaskrbljenost zaradi nepopolne ločitve državnih in strankarskih funkcij in na ponedeljkovi novinarski konferenci sporočili oblastem, da se bodo morale tega problema lotiti v okviru "tekočega postopka institucionalnih reform v republiki".
Vujanović je sicer že v nedeljo zvečer javno obljubil, da bo kot novi šef države zamrznil svojo podpredsedniško funkcijo v DPS in da bo predsednik vseh državljanov Črne gore ne glede na politično, strankarsko ali kakršnokoli drugo pripadnost. Skupaj s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem sta po volitvah domači in mednarodni javnosti sporočila, da štejeta državno skupnost SČG za "začasno državo" oziroma, da nameravata dosledno spoštovati predvsem tisti del njene ustavne listine, ki omogoča Črni gori in Srbiji, da po treh letih sprožita postopek za spremembo njenega statusa oziroma osamosvojitev. To obljubo je Vujanović v ponedeljek ponovil. Dejal je, da bo čez tri leta razpisan referendum o neodvisni Črni gori tudi v primeru, če se bo tedaj pokazalo, da nova državna skupnost SČG deluje. Djukanović pa je prav tako izpostavil, da bo glavni smoter sedaj kompletiranih državnih ustanov oblikovanje "demokratične in gospodarsko razvite evropske države Črne gore".
Opozicija nasprotuje osamosvojitvi
Vodja najmočnejše opozicijske stranke (SNP) Predrag Bulatović se kljub razpadu zveze Skupaj za spremembe ne da, saj je v ponedeljek zatrdil, da so tudi nedeljske volitve pokazale, da v Črni gori ni večinskega razpoloženja za neodvisnost države. Manj kot 50-odstotna volilna udeležba naj bi bila po njegovi oceni "prepričljivi dokaz, da referenduma o državno-pravnem statusu republike ni mogoče pripraviti brez soglasja s SNP in tistimi političnimi silami, ki se zavzemajo za skupno državo".
Bulatović je prezrl vse bolj glasne zahteve posameznih članic v večji republiki vladajoče zveze DOS po neodvisni Srbiji. Pravosodni minister Vladan Batić, ki je tudi vodja DHSS, je te dni napovedal, da bo njegova stranka nadaljevala lani začeto kampanjo za samostojno Srbijo. DHSS je nedavno dobila (ne)pričakovano zaveznico v novi, a zelo vplivni politični stranki G-17 Plus, na čelu katere sta podpredsednik vlade nekdanje ZRJ Miroljub Labus in guverner centralne srbske banke Mladjan Dinkić.
V Srbiji se je nezadovoljstvo zaradi neučinkovitosti nove državne skupnosti SČG poglobilo, zlasti med dolgotrajnim postopkom priprave akcijskega načrta harmonizacije gospodarskih sistemov Črne gore in Srbije, a najbolj se je zataknilo pri usklajevanju carin. Prav to pa je eden bistvenih pogojev za začetek pogajanj SČG z EU o podpisu sporazuma o stabilizaciji in približevanju. V srbski prestolnici se danes mudijo predstavniki Evropskem komisije, ki so svojim sogovornikom enako kot v ponedeljek v Podgorici ponovno sporočili, da bo moral biti akcijski načrt "prepričljiv, trajen in učinkovit", kajti EU meni, da je "važno vzpostaviti enotni trg, ki je osnova za postopek stabilizacije in približevanja".
