A to je pravzaprav že nadaljevanje zgodbe, vstopna točka za številne, ki iz nemirnega bližnjega vzhoda želijo v Evropo, je Grčija.
Za glavno vstopno točko velja grški otok Lezbos. Od tam so danes proti grškemu pristaniškemu mestu Pirej odpeljali 4200 migrantov, so sporočile pirejske oblasti. Župan Lezbosa Spiros Galinos je dejal, da za prevoz beguncev ne potrebujejo posameznih trajektov, temveč "celo floto".
Z navalom beguncev se soočajo tudi na drugih otokih. Med vzhodnimi grškimi otoki Kos, Kalimnos, Leros in Lezbos krožita dva trajekta, ki vsak dan do Pireja prepeljeta okoli 4000 ljudi. Stotine migrantov po nevarni poti iz Turčije v Grčijo spijo kar v pristanišču ali na ulicah glavnega mesta na Lezbosu, Mytilini.
Sicer pa le peščica od več deset deset tisoč beguncev, ki vsak teden prispejo v Grčijo, tam tudi zaprosi za azil. Praktično vsi namreč nadaljujejo svoje potovanje prek Makedonije in Srbije do Madžarske, članice EU, in s tem schengna, znotraj katerega so meddržavne meje odprte.
Našli mrtvega novorojenčka
Grška obalna straža je tako danes sporočila, da so na čolnu, ki je iz Turčije priplul na grški otok Agathonisi, našli mrtvega novorojenčka. Dečka so sicer takoj, ko so begunci prispeli do obale, odpeljali v bolnišnico na otok Samos, a tam so lahko le potrdili njegovo smrt.
Iz Sirije prek Turčije do Grčije in naprej do Nemčije
Pri Guardianu so zapisali izpoved Ramija Abu Alija, Sirca iz mesta Quneitra, ki je julija lani zaradi vojne zapustil svoj dom, da bi za svojo ženo in hčer našel varen kraj za življenje. Zdaj je prišel do Nonberga v Nemčiji.
''Vesel sem, da sem končno v Nemčiji, ki je odlična država, ki razume trpljenje sirskih beguncev. V kampu Nonberg so lepo poskrbeli za nas in komaj čakam, da se mi tu pridružita še žena in hči,'' je dejal ob zavedanju, da bi lahko minilo še precej časa do njihovega snidenja.
Da bi se v Evropo pritihotapili, ne svetuje. Meni, da je bolje, da gre najprej eden, ki nato uredi prihod še ostalih članov družine. ''Ne morem pozabiti strahu žensk in otrok, ko je bilo več kot 50 beguncev natrpanih v majhen čoln, ki so ga tihotapci v visokih valovih porinili v morje. Okleval sem pri odločitvi, da grem v turški Azmir, da bi se dogovoril s tihotapci, potem ko sem poslušal grozljive zgodbe. A moj oče se je bal in mi je dal 1000 dolarjev za pot v Evropo''.
''Vedno sem se bal morja in nikoli še nisem bil v čolnu, a takrat ni bilo možno, da se premislim. Čoln bo odšel, ti boš brez denarja. Srce mi je poskočilo ob vsakem večjem valu, otroci in ženske so kričale. Zavedam se, da sem lahko srečen, da sem že v prvem poskusu prišel do Grčije. Kolega v čolnu poleg mene mi je dejal, da je to njegov že 15. poskus,'' je pripovedoval Ali.
Vsi begunci so se po njegovih besedah bali, da jih bodo na Madžarskem popisali in jih poslali nazaj v Srbijo. Da bi se izognili madžarskim oblastem, so tihotapcem plačevali dodatne visoke vsote denarja za pot v Nemčijo, a njemu je denarja zmanjkalo, zato se je skrival po gozdovih. Hrane je imel zelo malo.
''Pešačil sem vse do Nemčije, kjer sem se predal na prvi policijski postaji, ki sem jo našel po prečkanju meje. Srečen sem bil, ko so se odločili, da me ne pošljejo nazaj. Tu v kampu imam tri obroke, dobim še nekaj denarja, imam dostop do interneta, da lahko pokličem družino,'' je povedal eden izmed beguncev, ki mu je očitno uspelo. Bo uspelo tudi njegovi družini, da se mu pridruži?
