Na vsakem koraku policisti

Voditelji 28 članic Nata, med njimi slovenski premier Borut Pahor, so v nemškem Baden-Badnu z večerjo začeli dvodnevno zasedanje, na katerem bodo obeležili 60 let od vzpostavitve zavezništva. Glavnina vrha voditelje sicer čaka v soboto, ko bodo srečanje nadaljevali v Kehlu in Strasbourgu.

Po napovedih gostiteljice, nemške kanclerke Angele Merkel, pa bi sicer morali doreči, kdo naj bi bil prihodnji generalni sekretar Nata, ki bo nasledil sedanjega Jaapa de Hoopa Schefferja, vendar tega niso storili. Za zdaj naj bi sicer imel največ podpore danski premier Anders Fogh Rassmussen, čeprav mu Turčija nasprotuje. Najbolj zato, ker pred leti ni obsodil karikatur preroka Mohameda v danskem tisku, ki so močno razburile muslimanski svet.

Poleg delovne večerje voditeljev članic Nata sta potekali ločeno še delovni večerji zunanjih in obrambnih ministrov, ki sta se ju udeležila vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.

Pred večerjo Obama z Merklovo in Sarkozyjem

Sicer pa je bil glavna zvezda dneva ameriški predsednik Barack Obama, ki se je pred vrhom sestal z gostiteljema srečanja, Merklovo in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Merklova in Obama sta se skupaj zavzela predvsem za usklajeno reševanje gospodarske krize in proti protekcionizmu. Pozvala sta tudi k večji učinkovitosti Nata v Afganistanu in opozorila na razmere v Pakistanu.

Obama je poudaril, da bodo težko učinkoviti v Afganistanu, če se ne bodo soočili s situacijo v Pakistanu. Merklova se je zavzela za večji poudarek pri usposabljanju afganistanskih varnostnih sil, da bodo lahko sami prevzeli odgovornost za varnost v državi.

Po srečanju z Obamo je Merklova dejala, da je prepričana, da bi voditeljem danes lahko uspelo izbrati novega generalnega sekretarja in ocenila, da bi bil danski premier Anders Fogh Rasmussen dobra izbira. Na vprašanje, ali bo izbranec šibak ali močan vodja, je odgovorila: "Glede na to, da ga bomo izbrali soglasno, bo zagotovo močan."

Obama je na svoj prvi uradni obisk v Nemčijo prispel s helikopterjem iz Strasbourga. Na trgu v Baden-Badnu, kjer ga je nemška kanclerka sprejela z vojaškimi častmi, ga je navdušeno pozdravila tudi množica zbranih. Podoben sprejem je sicer Obama danes doživel že v Strasbourgu pred srečanjem s francoskim predsednikom Nicholasom Sarkozyjem. Po drugi strani pa je v Baden-Badnu ob Obamovem prihodu proti Natu mirno protestiralo okoli 500 demonstrantov.

Trdnjava Strasbourg

Strasbourg, kjer bo Obama nastanjen skupaj z drugimi udeleženci, so spremenili v pravo trdnjavo. Središče srednjeveškega mesta so zaprli za promet in s tem močno otežili vsakdanje življenje 40 tisoč prebivalcem.

"Ljudje v Strasbourgu so užaljeni zaradi vedenja varnostnih organov. Jezni so, počutijo se obkoljene," je dejala Catherine Rio, članica ene od mirovnih organizacij, ki sodelujejo pri pripravi protestov. Prebivalcem so zato razdelili mavrične mirovne zastave, prapore z napisom "Ne Nato" in bele zastave kot znak vdaje, a jih ne smejo izobesiti. Policisti jih namreč sproti poberejo, saj naj bi iz Pariza dobili jasna navodila, naj odstranijo vsak znak protesta. Sodišče je pritožbo skupine Strasbouržanov, češ da je to nezakonito in da policija zatira svobodo govora, zavrnilo.  

Policija se s strogimi ukrepi želi  izogniti morebitnim izgredom v mestu in divjanju protestnikov po ulicah. Protestniki so zbrani predvsem v predmestju na jugu Strasbourga.

Kljub ukrepom izgredi

Po več urah večinoma manjših in mirnih zborovanj je v večernih urah prišlo do izgredov. Po navedbah policije je nekaj sto protestnikov začelo zažigati barikade in smetnjake vzdolž ceste, ki vodi do kampa demonstrantov v strasbourški četrti Neuhof. Protestniki so tudi metali kamenje in petarde, policija pa je odgovorila s solzivcem. Po doslej znanih podatkih sta bila v protestih ranjena dva policista.

Nekateri izmed protestnikov so povedali, da se počutijo "frustrirane" zaradi velikega števila policistov v francoskem mestu Strasbourg ter v nemških mestih Kehl in Baden-Baden čez reko Rehn.

Za varnost na ulicah Strasbourga sicer skrbi več kot 15.000 policistov. Vse vpadnice v mesto so strogo nadzorovane in nihče brez ustrezne akreditacije oziroma dovoljenja ne sme v mesto. Težave z dostopom do doma imajo tudi prebivalci mesta. Po mestu je tistim, ki so znotraj, dovoljeno prosto gibanje, vendar pa je nato strogi center in prizorišče vrha Nata, ki se začenja danes zvečer, še strožje varovano.

Uvedeni sta še oranžna in rdeča zona. V oranžni se lahko gibljejo zgolj novinarji in člani delegacij oziroma podpornega osebja – pa še to relativno omejeno –, v rdeči pa samo osebe s posebnim dovoljenjem. Tako območje je na primer uvedeno okoli katedrale v Strasbourgu, ki naj bi si jo med drugim ogledali tudi voditelji držav članic Nata.

Največji protesti naj bi potekali jutri, ko bodo udeleženci prečkali most, ki povezuje Nemčijo in Francijo. Francosko notranje ministrstvo pričakuje 40 tisoč udeležencev, med njimi okoli 2000 nasilnih. Predstavnik policije pa pravi, da bo vse večje nezadovoljstvo zaradi krize proteste najverjetneje še okrepilo.

Strogi varnostni ukrepi veljajo tudi na nemških prizoriščih vrha.

Čez most za potrditev povezanosti

V soboto zjutraj bodo voditelji vrh začeli s simboličnim sprehodom preko mostu Passarelle iz Kehla v Strasbourg, s čimer bodo potrdili duh povezanosti med zaveznicami. Prizorišči srečanj, sosednji mesti v Franciji in Nemčiji, sta bili za jubilejni, 60. vrh izbrani prav zato, da bi poudarili vlogo Nata v Evropi v nedavni preteklosti.

Predsedniki držav in vlad bodo nato v Palači glasbe in kongresov začeli vrhunsko zasedanje, ki naj bi trajalo približno tri ure. Medtem ko bodo voditelji zasedali, se bodo njihove partnerice in partnerji udeležili posebnega programa, med drugim bodo obiskali katedralo v Strasbourgu.

Tokratni jubilejni vrh zavezništva bo srečanje dveh vidikov: pogleda nazaj, ki daje razlog za slavje ob 60. obletnici Nata in širitvi na novi članici Hrvaško in Albanijo, ter pogleda naprej, ki razkriva, da velik izziv organizacije ostaja Afganistan, ki velja za veliko preizkušnjo verodostojnosti in smiselnosti zavezništva.