Vsedržavni protesti?

Razglasitev izrednih razmer, za katere se je v soboto odločil pakistanski predsednik Pervez Mušaraf, je postavila pod vprašaj parlamentarne volitve, ki so v Pakistanu načrtovane za januar prihodnje leto. Pakistanska vlada je danes zatrdila, da bi volitve lahko preložili, vendar po besedah namestnika pakistanskega ministra za informiranje Tarika Azima "v tem trenutku nič ni gotovo". "Volitve bodo potekale, vendar bi datume lahko 'prilagodili' zaradi izrednih razmer v državi," je dejal.

Pakistanski premier Šaukat Aziz pa je pojasnil, da parlament lahko v času, ko veljajo izredne razmere, preloži volitve do enega leta. Ob tem je dodal, da vlada takšne odločitve še ni sprejela in o njej še razpravlja. Kot je še dejal pakistanski premier, so, odkar veljajo izredne razmere, aretirali do 500 ljudi po vsem Pakistanu. Po Azizovih besedah so bile aretacije v sklopu preventivnih ukrepov po uveljavitvi Mušarafove odločitve.

Opozicijski vodja ušel iz pripora

Vodja pakistanske opozicije Imran Kan je medtem pobegnil iz hišnega pripora, ki so mu ga odredili po uveljavitvi izrednih razmer. Kana so v hišnem priporu zadržali skupaj s še osmimi podporniki opozicije. ''Podporniki so še vedno v hišnem priporu, Kan pa je pobegnil,'' je povedal njegov sorodnik.

Islamisti: Gremo na ulice

Vplivni pakistanski islamistični opozicijski voditelj je medtem pozval k vsedržavnemu protestu proti Mušarafu. "Ljudje bodo prišli na ulice in skupaj bomo s prestola vrgli vojaškega diktatorja,'' je dejal Kuazi Husain Ahmed, voditelj islamistične stranke in goreč nasprotnik predsednika.

Ahmed je okoli 20.000 ljudi nagovoril dan potem, ko je Mušaraf uvedel izredne razmere. Pri protivladni kampanji se bodo Ahmedovi stranki pridružili tudi religijski učenjaki in odvetniki. Slednji so, ker je vlada blokirala privatne televizijske postaje in aretirala več opozicijskih voditeljev, za ponedeljek napovedali vsedržavno stavko. Protestniki naj bi pozvali Mušarafa k vnovičnemu spoštovanju ustave in k razpisu parlamentarnih volitev, ki bi jih nadzorovala neodvisna volilna komisija. ''Obsojam blokado televizijskih kanalov in aretacije političnih delavcev,'' je povedal Ahmed.

Svet proti Mušarafu

Medtem se v svetu vrstijo zaskrbljeni odzivi na dogajanje v Pakistanu. ZDA so izrazile razočaranje zaradi Mušarafovega koraka. Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je napovedala tudi, da bodo ZDA preučile vojaško pomoč Pakistanu v okviru vojne proti terorizmu.

Razmere v Pakistanu odmevajo tudi v Bruslju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je izrazil zaskrbljenost nad uvedbo izrednih razmer. Kot je v sporočilu za javnost dejal Solana, se zaveda težav, s katerimi se Pakistan trenutno sooča na domačem političnem in varnostnem prizorišču. Toda vsakršen odklon od splošnega demokratičnega procesa ne more prinesti rešitve, so sporočili iz Bruslja.

Dogajanje je komentirala tudi nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto, ki je Mušarafovo razglasitev izrednih razmer označila za poskus uvedbe vojaške oblasti, pri čemer pa ni izključila možnosti delitve oblasti. "Vse je odvisno od tega, ali bo general Mušaraf takoj obnovil ustavo in oblikoval neodvisno volilno komisijo, ki bo pripravila pravične, svobodne in nepristranske volitve," je pojasnila.

Nekdanji pakistanski premier Navaz Šarif pa je šel dlje. Mušarafa je pozval k odstopu. ''Dlje ko vztraja, bližje smo anarhiji,'' je posvaril Šarif, ki upa, da se bo lahko vrnil v Pakistan, od koder je bil izgnan.