Vse zaradi olimpijade?

Kitajska se je na nasilje v Tibetu odzvala zelo zadržano, se hvalijo v Pekingu. Pri tem poudarjajo, da proti protestnikom, ki so v Lhasi zahtevali konec kitajske nadvlade, niso uporabili orožja. Najhujše proteste po letu 1989 so zatrli s solzivcem in vodnimi topovi, trdijo. Kljub temu je po trditvah tibetanske vlade v izgnanstvu nasilje zahtevalo kar sto žrtev. Po podatkih Pekinga je to število veliko manjše, poročajo o trinajstih mrtvih. Za žrtve so krivi izgredniki, vztrajajo.

Tudi pričanja očividcev niso v skladu s pojasnili kitajske vlade. Kitajski prebivalci in turisti v Lhasi namreč pravijo, da so videli in slišali streljanje tako v petek, ko so bili nemiri največji, kot prek konca tedna.

Informacije bo zelo težko neodvisno potrditi. Kitajske oblasti namreč tujim novinarjem ne dovolijo potovati v Tibet, od tam pa so izgnale 12 hongkonških reporterjev, ki naj bi poročali pristransko. Tujim turistom, ki se nahajajo na 'Strehi sveta' svetujejo, naj območje čim prej zapustijo, novih dovoljenj za vstop v Tibet ne izdajajo. Po nekaterih podatkih naj bi kitajske oblasti k odhodu iz Lhase pozvale tudi predstavnike mednarodnih nevladnih organizacij.

Začeli menihi, nadaljevali študenti

Protesti so izbruhnili minuli teden, potem ko so aretirali menihe, ki so poskušali mirno obeležiti obletnico vstaje. Na stotine ljudi je na ulicah Lhase razbijalo izložbe ter zažigalo trgovine in avtomobile. Ko je tibetansko prestolnico zasedlo veliko število kitajskih vojakov in policistov, so se protesti umirili, zavrelo pa je v treh drugih provincah, kjer prav tako živijo Tibetanci.

V prefekturi Aba v kitajski provinci Sičuan se je danes več sto študentov zoperstavilo policistom in vojakom. Ti naj bi pretepli in aretirali okoli 40 dijakov tibetanske srednje šole, ki so se pridružili protestom, so sporočili iz Dharamsale, kjer ima sedež izgnana tibetanska vlada.

Nek prebivalec pa je dejal, da so pripadniki kitajskih varnostnih sil v nedeljo streljali na množico in ubili 18 ljudi, med njimi tudi budistične menihe in študente. Pred tem je umrl policist, ki ga je razjarjena množica zažgala, je še povedal. V Sičuan so sicer ponoči napotili na stotine do zob oboroženih vojakov.

Protesti so se medtem razširili celo v Peking. Nekaj deset študentov je na tamkajšnji univerzi za etnične manjšine s svečami v rokah molilo za duše umrlih, kot so se izrazili. Številnim so sodelovanje na protestih onemogočili.

Ultimat se izteka

V Lhasi je medtem še naprej napeto. Vojska po zvočnikih poziva prebivalce, naj ostanejo doma, in izvaja hišne preiskave. Aretirali naj bi več sto Tibetancev, pri čemer se osredotočajo na mlajše moške, je sporočil tibetanski center za človekove pravice in demokracijo, ki ima sedež v Indiji.

Opolnoči po lokalnem času se izteče rok, ki so ga dali udeležencem protestov: vdajte se ali se soočite s strožjimi kaznimi. Ob tem obljubljajo, da bodo še posebej prizanesljivi do tistih, ki bodo razkrili podatke o drugih vpletenih. Kazni grozijo tudi ljudem, ki izgrednikom nudijo zatočišče.

Guverner Tibeta je prepričan: edini cilj protestnikov je preprečiti olimpijske igre in tako škodovati Kitajski. Za zaroto je odgovoren dalajlama, dodaja. Tibetanskega duhovni voditelj, ki živi v izgnanstvu v Indiji, odgovarja, da olimpijske igre podpira. Obtožbe o svoji vlogi med nemiri zavrača.

'Ne' bojkotu olimpijskih iger

Ob vsem tem se v javnosti že pojavljajo ugibanja o morebitnem bojkotiranju letošnjih olimpijskih iger v Pekingu. Podpredsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je tako v pogovoru za nemški časnik Bild am Sonntag dejal, da nekateri vrhunski športniki zaradi krvavega zatiranja protestov že razmišljajo o tem.

Predsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC) Patrick Hickey pa je spomnil, da bojkoti niso nikoli dosegli svojega namena. Sicer pa noben svetovni voditelj ni podprl ideje o bojkotu, to možnost je zavrnil tudi dalajlama. Odločitev, da bodo letošnje olimpijske igre potekale v kitajski prestolnici, je celo označil za "zelo dobro".

O Tibetu niti besede